- Razcvet sončne energije v Sloveniji: zmogljivost se je od leta 2021 povečala za več kot trikrat
- Umetna inteligenca spodbuja povpraševanje po energiji: podatkovni centri so odgovorni za nove in dolgoročne energetske porabnike
- Omrežja in sistemi za shranjevanje postajajo ozko grlo: hitra rast v zmogljivosti obnovljivih virov energije povečuje potrebo po prilagodljivi infrastrukturi
- Rast s tveganji odvisnost Evrope od ključnih kitajskih tehnologij ostaja strateški izziv
LJUBLJANA, 02. september 2026 – Naraščajoče povpraševanje po električni energiji, ki ga spodbuja umetna inteligenca (UI), bi bilo lahko odgovorno za hitro rast evropske elektroenergetske panoge. Zlasti širitev visokozmogljivih podatkovnih centrov ustvarja nove, stalne velike porabnike električne energije, s čimer povečuje tudi potrebo po obnovljivih virih energije. Za energetsko panogo se odpirajo nove poslovne priložnosti, hkrati pa so potrebne velike naložbe v elektroenergetska omrežja, sisteme za shranjevanje energije in digitalno infrastrukturo.
Kljub temu pa poslovno okolje ostaja zahtevno, saj nihanje cen električne energije in geopolitični konflikti še naprej povzročajo negotovost. Čeprav vetrna in sončna energija zmanjšujeta odvisnost Evrope od uvoza fosilnih goriv, je Evropa pri ključnih tehnologijah, potrebnih za energetski prehod, še vedno močno odvisna od Kitajske. To ugotavlja aktualno panožno poročilo o energiji in solarnih kapacitetah z naslovom Energy & Solar družbe Allianz Trade, globalnega partnerja družbe ACREDIA.
Sončna energija se v Sloveniji hitro razvija
Slovenija je v zadnjih letih občutno pospešila širitev sončne energije. Ob koncu leta 2025 je skupna nameščena zmogljivost fotonapetostnih sistemov dosegla približno 1571 MW. To pomeni, da se je zmogljivost v štirih letih povečala za več kot trikrat: konec leta 2021 je znašala še približno 468 MW. Samo v letu 2025 je bilo dodanih še 146,5 MW novih zmogljivosti.
Obnovljivi viri energije pridobivajo pomen tudi v elektroenergetskem sistemu, saj je njihov delež v proizvodnji električne energije je leta 2025 dosegel 45,6 odstotka. K temu je pomembno prispevala tudi sončna energija, saj se je proizvodnja električne energije iz tega vira v primerjavi s predhodnim letom povečala za 26 odstotkov.
»Hitra rast kapacitet sončne energije kaže, kako hitro se spreminja evropski energetski sistem. Obnovljivi viri energije že dolgo niso več zgolj vprašanje razogljičenja, temveč tudi gospodarske varnosti in neodvisnosti,« pravi Michael Kolb, izvršni direktor družbe ACREDIA. »Če več energije proizvedemo lokalno iz obnovljivih virov, bo manjša naša odvisnost od uvoza fosilnih goriv in mednarodnih cenovnih šokov.«
UI postaja nov velik porabnik energije
Razvoj evropske infrastrukture za UI bo še dodatno spodbudil rast. Podatkovni centri, namenjeni umetni inteligenci, imajo izjemno velike potrebe po električni energiji in zanesljivo oskrbo z električno energijo zahtevajo 24 ur na dan. Za dobavitelje energije to pomeni nove zanesljive poslovne odjemalce, priložnosti za sklepanje dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije ter več posla na področjih omrežij in shranjevanja energije.
»Razcvet UI je tudi energetski razcvet. Za energetska podjetja to pomeni nove, dolgoročne porabnike z znatnimi priložnostmi za rast,« pravi Kolb. »Hkrati učinkovita energetska infrastruktura vse bolj postaja dejavnik konkurenčnosti lokacije. Če želimo biti v ospredju digitalizacije in razvoja UI, moramo sorazmerno vlagati v oskrbo z energijo, omrežja in sisteme za shranjevanje energije.«
Infrastruktura mora slediti razcvetu sončne energije
Hitra širitev obnovljivih virov energije prinaša nove izzive za elektroenergetska omrežja. Električna energija se vse pogosteje proizvaja decentralizirano in takrat, ko je ne potrebujemo nujno. Omrežja, sistemi za shranjevanje energije in prilagodljive možnosti porabe morajo zato slediti širitvi proizvodnih zmogljivosti.
To vprašanje je še posebej pomembno v Sloveniji: po aktualnih načrtih bi se lahko nameščena zmogljivost fotonapetostnih sistemov s približno 1,6 GW v letu 2025 do leta 2030 povečala na okoli 3,45 GW.
»Več obnovljive energije samo po sebi ni dovolj. Ključno je, da lahko električno energijo shranimo in jo zagotovimo takrat, ko jo dejansko potrebujemo,« pravi Kolb. »Omrežja in sistemi za shranjevanje energije bodo tako postali odločilen dejavnik pri nadaljevanju energetskega prehoda.«
Sončna energija tudi globalno ostaja na poti rasti
Obeti za sončno energijo ostajajo zelo pozitivni tudi globalno. Po podatkih družbe Allianz Trade naj bi se njen delež v svetovni porabi energije do leta 2050 skoraj početveril in dosegel približno 30 odstotkov. Poleg energetskega prehoda rast v porabi spodbujata naraščajoči elektrifikacija in poraba energije pri aplikacijah UI.
»Sončna energija bo v globalni oskrbi z energijo igrala bistveno pomembnejšo vlogo. Elektrifikacija in UI bosta poskrbela za nadaljnjo rast povpraševanja po električni energiji, pomemben del tega dodatnega povpraševanja pa bo morala pokriti sončna energija,« pravi Kolb.
Odvisnost Evrope od Kitajske ostaja tveganje
Čeprav obnovljivi viri energije zmanjšujejo odvisnost Evrope od uvoza fosilnih goriv, se strateško tveganje pojavlja na drugem področju. Sončni moduli, baterije, sistemi za shranjevanje energije in številni pomembni vmesni proizvodi namreč še naprej v veliki meri prihajajo iz Kitajske.
»Evropa pri energetskem prehodu ne sme zgolj zamenjati ene odvisnosti z drugo,« pravi Kolb. »Širitev zmogljivosti obnovljivih virov in varovanje potrebnih dobavnih verig morata potekati z roko v roki. Pri tem bo ključnega pomena, kako hitro bo Evropa zmanjšala tehnološko odvisnost in odpravila ozka grla pri kritičnih komponentah.«
Foto:
Za prenos: Michael Kolb
Predsednik skupine ACREDIA
Dodatne informacije
Stefan Lindlbauer, vodja marketinga, komunikacij in digitalnih tehnologij, Acredia Versicherung AG
Tel: +43 (0)5 01 02-2150, e-pošta: stefan.lindlbauer@acredia.at
Jure Mesarič, MA marketing d. o. o.
Tel.: 040 798 535, e-pošta:
O skupini Acredia
ACREDIA je mednarodna kreditna zavarovalnica s sedežem na Dunaju, ki je del globalne mreže Allianz Trade. ACREDIA z več kot 35,7 milijarde EUR zavarovane izpostavljenosti zanesljivo ščiti domača in mednarodna podjetja pred zamudami pri plačilih. Delničarja sta Oesterreichische Kontrollbank AG in Allianz Trade, vodilni svetovni ponudnik kreditnih zavarovanj. Leta 2024 je skupina ACREDIA ustvarila 88,3 milijona EUR prihodkov.
Družba Acredia se je v okviru Globalnega dogovora Združenih narodov prostovoljno zavezala, da bo svojo strategijo in poslovne dejavnosti uskladila z univerzalnimi načeli o človekovih pravicah, delu, okolju in boju proti korupciji ter sprejela ukrepe za doseganje družbenih ciljev.
