Napoved svetovnega gospodarstva za leto 2024

10 ključnih tem za podjetja

Napoved svetovnega gospodarstva za leto 2024 – 10 ključnih tem za podjetja

Preteklo poslovno leto so zaznamovali visoka inflacija, naraščajoče obrestne mere in obremenjene dobavne verige. Dobički podjetij so bili pod pritiskom, številna podjetja so morala poseči v svoje denarne rezerve, število plačilno nesposobnih podjetij v številnih državah pa je že tako visoko kot pred pandemijo. Kako se bo svetovno gospodarstvo razvijalo leta 2024? Analizirali smo deset ključnih tem, ki bodo zaznamovale prihodnje leto.

1. Supervolilno leto prinaša negotovost: leta 2024 bodo Evropejci volili predstavnike EU, portugalski, belgijski, indijski, mehiški in britanski volivci bodo volili svoje poslance, ZDA, Mehika, Tajvan in Romunija pa nove predsednike. Jeseni bodo nacionalne volitve tudi v Avstriji. Zaradi številnih negotovih volilnih izidov se bodo gospodinjstva in podjetja najverjetneje odločila, da bodo počakala in preložila pomembne gospodarske odločitve – od večjih nakupov do obsežnih naložb.
2. Ali je recesije konec? Naša ekipa strokovnjakov pričakuje mehak pristanek v evrskem območju in ZDA. Vendar pa se bo v Evropi v prvi polovici leta 2024 verjetno povečalo tveganje dolgotrajne recesije, saj se je na posojilojemalce preneslo le 60 odstotkov dviga ključnih obrestnih mer. Za leto 2024 zato napovedujemo rast BDP v višini 0,8 odstotka za evroobmočje, 1,4 odstotka za ZDA, 4,6 odstotka za Kitajsko in 0,6 odstotka za Združeno kraljestvo.
3. Dezinflacija pridobiva na moči: zaradi vse manjšega povpraševanja ter pozitivnih osnovnih učinkov pri energentih in hrani pridobiva dezinflacija na moči. Pričakujemo, da bodo centralne banke spremenile smer prej, kot pričakujejo ekonomisti (tj. poleti 2024), saj je za ohladitev pregretega trga dela potreben čas. Inflacija na področju storitev in rast plač namreč še naprej izvajata pritisk na inflacijo – celo v Avstriji z močnim storitvenim sektorjem. Do konca leta 2024 pričakujemo, da bodo ključne obrestne mere v ZDA znašale 4,5 %, v evroobmočju 3,5 % in v Združenem kraljestvu 4,5 %.
4. Podjetja morajo sama prevzeti krmilo: fiskalne varnostne mreže v Evropi počasi razpadajo, saj se je večina držav zavezala k zmernemu zmanjšanju proračunskih primanjkljajev. Čeprav je nemški vladi v zadnjem trenutku uspelo doseči dogovor o proračunu, to ne bo pomenilo večje spodbude za gospodarstvo. V ZDA je proračunska konsolidacija zaenkrat še vedno le besedna igra.
5. Svetovna trgovina okreva: svetovna trgovina naj bi si po dveh letih podpovprečne rasti BDP nekoliko opomogla. Ker evropske države opuščajo trgovinsko recesijo, azijske države (razen Kitajske) pa imajo še naprej koristi od prestrukturiranja globalnih vrednostnih verig, bodo vodilne pri okrevanju. Poleg tega se bodo zaloge v podjetjih verjetno počasi zmanjševale, kar bo prav tako prispevalo k rasti.
6. Kitajska ostaja antijunak: v začetku leta je bilo veliko upanja, da bodo kitajski potrošniki spodbudili svetovno gospodarstvo. Vendar pa se Kitajska še vedno spopada s težavami na nepremičninskem trgu, zaupanje potrošnikov pa ostaja skromno. Da bi nadomestila del izgub na svetovnih izvoznih trgih in šibko domače povpraševanje, Kitajska je in bo še naprej povečevala svojo politično podporo in hkrati povečevala naložbe v tujini, da bi utrdila svoj vpliv.
7. Države v vzponu obvladujejo inflacijo: čeprav se številne države v vzponu spopadajo z višjimi stroški financiranja in včasih napetim socialnim okoljem, bi morale biti sposobne obvladovati inflacijo. Padajoče obrestne mere, šibkejši dolar in manjši proračunski primanjkljaji prispevajo k lajšanju razmer. Vendar to ne bo sprehod po parku, saj bi lahko politične napake izničile dosedanje uspehe. Države, kot so Egipt, Argentina in Gana, se bodo še naprej soočale z velikimi ovirami zaradi visokih dolgov, ki jih bo treba drago refinancirati.
8. Število insolventnih postopkov narašča, nekateri sektorji pa trpijo: število stečajev narašča v večini držav, tudi v Avstriji, kjer je letos propadlo več podjetij kot pred desetimi leti. Zdi se, da obstaja razkorak med MSP, ki se spopadajo z likvidnostnimi težavami, in večjimi podjetji, ki ostajajo odporna. Zviševanje obrestnih mer bo verjetno še naprej vplivalo na dobičkonosnost in likvidnost, medtem ko se rast prodaje upočasnjuje. Nekateri sektorji, kot so nepremičnine, obnovljivi viri energije in gradbeništvo, so sredi viharja z visokimi stopnjami dolga, amortizirljivimi sredstvi in visokimi potrebami po financiranju tako stroškov poslovanja kot investicijskih izdatkov.
9. Dolgoročne obrestne mere ostajajo visoke: malo verjetno je, da se bodo dolgoročne obrestne mere do leta 2024 bistveno znižale, saj so bili politični varčevalni ukrepi že vračunani v ceno, ponudba pa bo ohranila pritisk na zvišanje. V razvitih gospodarstvih bodo delnice ob povečani volatilnosti najverjetneje ustvarjale približno 5-odstotne donose. Razmiki pri podjetniških obveznicah so se izkazali za odporne, kar kaže na zaupanje trga v mehak pristanek. Čeprav so splošni obeti previdno optimistični, je treba upoštevati morebitna tveganja v nekaterih tržnih segmentih (npr. poslovne nepremičnine, energetika itd.).
10. Pomanjkanje likvidnosti se povečuje: kljub težkim razmeram in finančnim razpokam, ki so postale vidne zaradi kratkotrajne bančne krize v ZDA, trgi niso upoštevali vse večjega pritiska na likvidnost. Pričakujemo, da se bo pomanjkanje likvidnosti še okrepilo in povečalo pritisk na razmike med podjetji. Vendar se zdi, da tveganja niso sistemska, saj je še vedno dovolj manevrskega prostora tako za podjetja kot za politične odločevalce.

Celotno študijo družb Acredia in Allianz Trade si lahko ogledate tukaj: Download