Nova raziskava družb ACREDIA in Allianz Trade kaže, da globalni razcvet umetne inteligence spreminja razmerja moči ter spreminja infrastrukturo in načine ustvarjanja vrednosti

LJUBLJANA, 22. maj 2026 – Umetna inteligenca se hitro uveljavlja kot nova sila v globalni trgovini. Nedavna analiza, ki sta jo pripravili ACREDIA Group in Allianz Trade, kaže, da umetna inteligenca ne spreminja zgolj tehnologij, temveč tudi celotne dobavne verige, trgovinske tokove ter geopolitične odvisnosti. Evropa je ob oblikovanju globalnih tehnoloških blokov še posebej izpostavljena tveganju izgube vpliva.

Raziskava ugotavlja, da se je svetovna trgovina z izdelki, povezanimi z umetno inteligenco, v desetih letih skoraj početverila z okoli 1 bilijona ameriških dolarjev na 3,8 bilijona ameriških dolarjev. Z umetno inteligenco povezani izdelki in infrastruktura danes predstavljajo približno 15 odstotkov svetovne blagovne menjave. Azija obvladuje velik del te vrednostne verige – od polprevodnikov in tehnologij za shranjevanje podatkov do podatkovnih centrov.

»Globalna tekma na področju umetne inteligence je že zdavnaj postala tekma na področjih infrastrukture, podatkov in gospodarskega vpliva,« pojasnjuje Michael Kolb, izvršni direktor družbe ACREDIA. »Kdor nadzoruje čipe, podatkovne centre in platforme, bo v prihodnosti nadzoroval tudi pomemben del globalnega ustvarjanja vrednosti.«

Evropi grozi, da bo zaostala

Raziskava je še posebej kritična do položaja Evrope v globalni tekmi na področju umetne inteligence. Medtem ko ZDA vlagajo milijarde v infrastrukturo za računalništvo v oblaku, procesorske zmogljivosti in digitalne platforme, Evropa močno zaostaja. Analiza kaže, da operativne zmogljivosti evropskih podatkovnih centrov dosegajo približno četrtino zmogljivosti tistih v ZDA.

Hkrati se povečuje evropska odvisnost od ameriških tehnoloških ponudnikov. Ameriški operaterji podatkovnih centrov (hyperscaler) že danes obvladujejo velik del evropske infrastrukture za računalništvo v oblaku in podatke. Z naraščajočo uporabo storitev umetne inteligence bi lahko v prihodnje vsako leto iz Evrope k ameriškim ponudnikom odtekale milijarde evrov.

»Evropa tvega, da bo iz industrijskega središča postala digitalni najemnik,« opozarja Michael Kolb. »Ta odvisnost ne vpliva le na tehnologijo, temveč vse bolj tudi na konkurenčnost, inovativnost in gospodarsko suverenost.«

Dobavne verige postajajo geopolitično tveganje

Analiza razkriva tudi, kako močno je globalno ustvarjanje vrednosti na področju umetne inteligence skoncentrirano v le nekaj regijah. Tajvan, Južna Koreja, Kitajska in ZDA igrajo ključne vloge pri proizvodnji polprevodnikov, visokozmogljivih pomnilniških rešitev in infrastrukture za umetno inteligenco. Politične napetosti ali trgovinski konflikti bi zato lahko močno vplivali na cene, razpoložljivost in dobavne verige.

Hkrati se po svetu občutno povečuje vpliv držav na to področje. Izvozne omejitve, tehnološke sankcije in subvencije v višini več milijard dolarjev dodatno zaostrujejo globalno konkurenco. Po zbranih podatkih je po svetu trenutno v veljavi več kot 3600 ukrepov industrijske politike, povezanih s tehnologijami umetne inteligence.

»Dobavne verige za umetno inteligenco vse bolj postajajo geopolitično živčno središče svetovnega gospodarstva,« pravi Michael Kolb. »Podjetja morajo danes o tveganjih razmišljati precej širše in upoštevati tako surovine in dobavitelje kot tudi podatkovne tokove in digitalno infrastrukturo.«

Svetovno trgovino čakajo velike spremembe

Zaključek raziskave je, da svetovna trgovina doživlja strukturne spremembe. Sama učinkovitost pri odločanju o lokaciji poslovanja postaja manj pomembna, saj ključni dejavniki postajajo strateška odpornost, tehnološka suverenost in politična stabilnost. Dobavne verige postajajo bolj regionalne, tehnologija vse bolj politično vprašanje, digitalna infrastruktura pa strateško orodje za uveljavljanje vpliva.

»Obdobje globalizacije, ko je bila pomembna le učinkovitost, se končuje,« poudarja Michael Kolb. »Podjetja danes za dolgoročno konkurenčnost ne potrebujejo več le stabilnih dobavnih verig, temveč tudi zanesljive strategije upravljanja tveganj in tehnološke strategije.«

Več informacij o analizi, ki sta jo pripravili družbi ACREDIA in Allianz Trade, lahko poiščete tukaj.

Foto:

Za prenos: Michael Kolb

Predsednik skupine ACREDIA

Dodatne informacije

Stefan Lindlbauer, vodja marketinga, komunikacij in digitalnih tehnologij, Acredia Versicherung AG

Tel: +43 (0)5 01 02-2150, e-pošta: stefan.lindlbauer@acredia.at

Jure Mesarič, MA marketing d. o. o.

Tel.: 040 798 535, e-pošta: jure.mesaric@mamarketing.si