- Število stečajev podjetij se bo v letu 2026 na globalni ravni povečalo za 6 %, kar je bistveno več kot v napovedi pred začetkom krize (3 %)
- Za leto 2027 ne pričakujemo več upada, saj se bodo namesto tega razmere predvidoma stabilizirale na visoki ravni
- Konflikt na Bližnjem vzhodu bo po svetu povzročil približno 15.000 dodatnih stečajev (2026: 7000 več; 2027: 7900 več)
- Najslabši scenarij: število stečajev bi se lahko v letu 2026 povečalo za 10 % in se v letu 2027 dodatno zvišalo za še 3 %
- Slovenija v letu 2026: selektivna konsolidacija trga na povišani ravni
LJUBLJANA, 22. april 2026 – Konflikt na Bližnjem vzhodu dodatno zaostruje globalne trende pri neplačilih in plačilni nesposobnosti podjetij. »Razmere so se opazno zaostrile. Dogodki, ki jih vidimo, niso kratkoročen porast, temveč verižna reakcija, ki vpliva na celotno globalno gospodarstvo,« je povedal Michael Kolb, izvršni direktor skupine ACREDIA.
To jasno potrjuje tudi najnovejša raziskava skupine ACREDIA, pripravljena v sodelovanju z družbo Allianz Trade, saj je bilo treba napovedi občutno popraviti navzgor. Za leto 2026 je zdaj namesto prvotno pričakovane 3-odstotne rasti predvidena 6-odstotna rast v številu stečajev podjetij. To pomeni peto zaporedno leto naraščanja števila primerov.
Neugodni ostajajo tudi obeti: za leto 2027 ni pričakovati izboljšanja, temveč zgolj stabilizacijo v številu stečajev na visoki ravni. Če se bo konflikt nadaljeval ali še zaostril, se bo pritisk na podjetja verjetno še okrepil, kar bo imelo opazne posledice za ključne trge po svetu.
Konflikt pomeni višje stroške in več stečajev
Konflikt na Bližnjem vzhodu vse bolj vpliva na realno gospodarstvo in pomeni višjo rast v številu stečajev podjetij po vsem svetu. Kriza povečuje nestabilnost na energetskih trgih, zvišuje stroške prevoza ter še povečuje izpostavljenost globalnih dobavnih verig. Hkrati se zaostrujejo finančni pogoji, inflacija pa pomeni dodaten pritisk in slabšo poslovno klimo.
Posledice se odražajo vzdolž celotne vrednostne verige – od kmetijstva in živilske industrije do proizvodnje in tehnološko usmerjenih panog. Pod posebnim pritiskom so energetsko intenzivne panoge, kot so promet, kemična industrija in kovinska industrija, pa tudi podjetja z nizkimi maržami, visoko zadolženostjo ali omejeno sposobnostjo postavljanja cen.
»Učinki se med seboj prepletajo: višji stroški, šibkejše povpraševanje in slabši dostop do financiranja. Prav ta kombinacija postavlja številne poslovne modele pod pritisk. Skupno to pomeni na tisoče dodatnih stečajev po svetu – samo v letu 2026 približno 7000 in v letu 2027 še dodatnih 7900,« poudarja Kolb.
Slovenija v letu 2026: selektivna konsolidacija trga na povišani ravni
Slovenija bo v leto 2026 vstopila z rastjo v številu plačilno nesposobnih podjetij, pri čemer se trend v veliki meri stabilizira. Po upočasnitvi rasti BDP na 0,8 % v letu 2025, kar je predvsem posledica šibke izvozne dinamike in upada blagovne menjave z Nemčijo, ni pričakovati novega vala stečajev ali občutnega izboljšanja razmer. Namesto tega naj bi število plačilno nesposobnih podjetij v letu 2026 ostalo na ravni preteklega leta ali se zmerno povečalo za do 3 %, pri čemer bo pritisk še posebej izrazit v prvi polovici leta.
Pod posebnim pritiskom so gradbeništvo, trgovina na drobno, promet in logistika ter izvozno usmerjene panoge. Visoki stroški dela (povišanje za 7,9 % v letu 2025), zaostreni pogoji financiranja in šibko povpraševanje na ključnih trgih, kot sta Nemčija in Italija, dodatno obremenjujejo podjetja. Povečano tveganje je posebej izrazito v avtomobilski panogi: blagovna menjava z Nemčijo se je v letu 2025 zmanjšala, pri čemer so se dobave vozil in delov znižale za 1,9 %. Strukturno ranljivo ostajajo tudi gostinstvo in osebne storitve.
Po drugi strani pa se nekatere panoge izkazujejo za bistveno bolj odporne. Mednje sodijo predvsem farmacevtska industrija, ki predstavlja več kot 40 % celotnega izvoza in naj bi v letu 2025 zrasla za približno 20 %, ter informacijske tehnologije, programska oprema, energetika in komunalne storitve ter zdravstveni sektor. Ob pričakovanem gospodarskem okrevanju tekom leta – Evropska komisija za leto 2026 napoveduje 2,4-odstotno rast BDP – naj bi se pritisk v drugi polovici leta postopoma začel zmanjševati.
Na splošno je treba leto 2026 razumeti manj kot običajno krizno leto in bolj kot fazo selektivne konsolidacije trga: dobro kapitalizirana in široko diverzificirana podjetja z razpršenimi izvoznimi trgi lahko dodatno utrdijo svoj položaj, medtem ko se strukturno šibkejša podjetja soočajo z vse večjim pritiskom. »V Sloveniji ne pričakujemo splošnega vala stečajev, temveč jasno diferenciacijo na trgu. Ključno vprašanje je, kako učinkovito podjetja obvladujejo stroške, financiranje in odvisnost od izvoza, saj prav to čedalje bolj ločuje močne od ranljivih,« je dejal Michael Kolb, izvršni direktor skupine ACREDIA.
Najslabši scenarij: Ko energija postane dejavnik tveganja
Ključno tveganje ostaja možnost nadaljnje zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu, še zlasti v primeru dolgotrajne blokade Hormuške ožine. V takšnem scenariju bi se posledice občutno poslabšale: motnje v globalni oskrbi z nafto in plinom ter dodatno pomanjkanje ključnih surovin, kot sta gnojila ali helij, bi še povečale stroške in dodatno obremenile dobavne verige.
V kombinaciji z naraščajočo inflacijo, upadanjem zaupanja in šibkejšo gospodarsko rastjo bi se pritisk na podjetja še okrepil z neposrednimi posledicami za njihovo likvidnost in stabilnost.
V takšnem scenariju bi se lahko število stečajev podjetij v letu 2026 globalno povečalo za 10 %, v letu 2027 pa še za dodatne 3 %. Posebej prizadeti bi bili Združene države Amerike in zahodna Evropa, kjer je mogoče pričakovati na tisoče dodatnih stečajev.
Trg dela pod pritiskom: Stečaji vplivajo na zaposlovanje po vsem svetu
Ob pričakovani 6-odstotni rasti plačilno nesposobnih podjetij po svetu v letu 2026 se opazno povečuje tudi pritisk na trg dela. Po ocenah Allianz Trade je neposredno ogroženih približno 2,2 milijona delovnih mest po svetu, kar je okoli 94.000 več kot leto prej.
Posebej prizadeti so gradbeništvo, trgovina na drobno in storitvene dejavnosti. Evropa je v središču tega trenda: na celini je namreč potencialno ogroženih približno 1,3 milijona delovnih mest, od tega okoli 960.000 v Zahodni Evropi. Tudi Severna Amerika z okoli 460.000 prizadetimi delovnimi mesti dosega ravni, ki jim nismo bili priča že več kot desetletje.
»Naraščajoče število stečajev ima neposreden vpliv na trg dela. Posebej prizadete so delovno intenzivne panoge, kjer se gospodarska nihanja odrazijo takoj. Na splošno je jasno, da posledice bistveno presegajo posamezna podjetja in vplivajo na gospodarsko stabilnost celotnih regij,« poudarja Kolb.
Kaj je ključnega pomena: pravočasno prepoznavanje tveganj in njihovo aktivno upravljanje
Trenutni razvoj jasno kaže, da tveganja ne nastajajo posamično, temveč vzdolž celotne gospodarske vrednostne verige. Zato je za podjetja ključnega pomena, da pravočasno vzpostavijo transparentnost in sprejmejo proaktivne ukrepe za njihovo obvladovanje.
Odločilno ni, ali se tveganja pojavijo, temveč kdaj in kako se nanje odzovemo. Tisti, ki ukrepajo pravočasno, si zagotovijo manevrski prostor, tisti, ki reagirajo prepozno, ga izgubijo.
Celotna raziskava je na voljo tukaj.
Foto:
Za prenos: Michael Kolb
Predsednik skupine ACREDIA
Dodatne informacije
Stefan Lindlbauer, vodja marketinga, komunikacij in digitalnih tehnologij, Acredia Versicherung AG
Tel: +43 (0)5 01 02-2150, e-pošta: stefan.lindlbauer@acredia.at
Jure Mesarič, MA marketing d. o. o.
Tel.: 040 798 535, e-pošta:
O skupini Acredia
ACREDIA je mednarodna kreditna zavarovalnica s sedežem na Dunaju, ki je del globalne mreže Allianz Trade. ACREDIA z več kot 35,7 milijarde EUR zavarovane izpostavljenosti zanesljivo ščiti domača in mednarodna podjetja pred zamudami pri plačilih. Delničarja sta Oesterreichische Kontrollbank AG in Allianz Trade, vodilni svetovni ponudnik kreditnih zavarovanj. Leta 2024 je skupina ACREDIA ustvarila 88,3 milijona EUR prihodkov.
Družba Acredia se je v okviru Globalnega dogovora Združenih narodov prostovoljno zavezala, da bo svojo strategijo in poslovne dejavnosti uskladila z univerzalnimi načeli o človekovih pravicah, delu, okolju in boju proti korupciji ter sprejela ukrepe za doseganje družbenih ciljev.
