Povzetek
Prihajajoči politični rezultati bodo ponovno preizkušali odpornost. Globalna rast je v prvi polovici leta dosegla najnižjo raven, vendar se svetovni proizvodni sektor še naprej sooča s presežno ponudbo, še posebej nizko povpraševanje pa je v območju evra. Tveganje recesije v evrskem območju ostaja, prav tako pa preti tudi ZDA, kjer se trg dela umirja. Na splošno v letih 2024 in 2025 pričakujemo rast globalnega BDP za 2,8 odstotka, pri čemer se bo rast v letu 2025 v ZDA upočasnila na 1,7 odstotka, v evrskem območju pa na 1,4 odstotka. Kitajska bo nadaljevala z obvladovanjem upočasnjene rasti (+4,3 odstotka v letu 2025). Tveganja ostajajo pretežno negativna zaradi povečane negotovosti v supervolilnem letu in nadaljevanja globalnih konfliktov. Naš negativni scenarij (fiskalna odstopanja in naraščajoča geopolitična tveganja) bi pomenil za 1,5 odstotne točke nižjo globalno rast in za 1 odstotno točko višjo inflacijo, kar bi pomenilo, da bodo obrestne mere dlje časa ostale višje.
Centralne banke so zaradi dolgoročne inflacije odložile ali upočasnile nižanje obrestnih mer. Ciljna inflacija bo verjetno dosežena v začetku leta 2025, kar je šest mesecev pozneje, kot je bilo sprva pričakovano. V svetovnem merilu bo inflacija v letu 2024 predvidoma znašala 5,6 odstotka, leta 2025 pa 3,9 odstotka. V ZDA bo znašala 2 odstotka, v evrskem območju pa 2,1 odstotka. Kitajska se bo izvila iz primeža deflacije (1,5 odstotka). Svojo napoved za prvo znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke smo prestavili na december, nato pa bo sledilo 5 znižanj obrestnih mer v letu 2025 (na 4 odstotke). Evropska centralna banka bo septembra še enkrat znižala obrestno mero, nato pa bo počakala na ameriško centralno banko pred nadaljnjim sproščanjem obrestnih mer v letu 2025 s še štirimi znižanji na 2,5 odstotka. Ker ameriška centralna banka še vedno ne izraža optimizma, bodo centralne banke na trgih v razvoju še naprej previdne pri zniževanju obrestnih mer.
Fiskalni impulz je v večjih razvitih gospodarstvih le zmerno negativen, nadaljnji ukrepi za fiskalno konsolidacijo pa bodo odloženi na čas po volitvah. V Evropi bo vsa pozornost usmerjena v načrte za prilagoditev v sedmih državah, ki ne spoštujejo na novo uvedenih fiskalnih pravil (Francija, Italija, Belgija, Poljska, Romunija, Madžarska). Za zmanjšanje deleža javnega dolga so potrebni primarni presežki, ki v povprečju presegajo 1,5 odstotka BDP (za primanjkljaje, nižje od 3 odstotkov ob koncu leta 2023).
Konec recesije za svetovno trgovino bo podprl rast v naložbah v letu 2025. Sproščanje finančnih in monetarnih pogojev bo potekalo hitreje, vendar bodo podjetja z večjimi naložbenimi odločitvami še naprej počakala zaradi vse večje (geo)politične negotovosti. Evropski potrošniki so še vedno zadržani, saj negotovost preprečuje višjo potrošnjo in še naprej vpliva na višje stopnje varčevanja.
Trgom v razvoju bi lahko koristila diverzifikacija dobavnih verig. Stroškovna konkurenčnost se je od leta 2015 izboljšala skoraj povsod, razen v Srednji in Vzhodni Evropi. Jugovzhodna Azija je v še posebej dobrem položaju za privabljanje naložb. Odporna raven domače porabe bo tudi v letu 2025 še naprej podpirala rast BDP v vseh regijah, čeprav bo ostala na ravni pred krizo.
Dobički podjetij ne padajo, vendar čezatlantski razkorak ostaja, naložbe pa ostajajo na najnižji možni ravni. Dobički ne padajo, vendar 60 odstotkov sektorjev v ZDA dosega boljše rezultate od primerljivih evropskih. Posojila podjetjem ostajajo na nizki ravni, saj večina podjetij vlaga lastna sredstva, da nadomesti amortizacijo. Ob tem 20 odstotkov sektorjev vlaga premalo glede na amortizacijo.
Kapitalski trgi še naprej uspevajo. Svetovni kapitalski trgi so uspešni zaradi dosledno visoke ravni dobičkov in srednjeročnih trendov, kot sta umetna inteligenca in vračanje proizvodnje v izvorne države. Kljub visokim vrednostim ameriških delnic v letu 2024 pričakujemo nizko dvomestno donosnost, če premik v politiki ostane nespremenjen in dobički ostanejo na dosedanji ravni. Postopni premiki v politiki bodo verjetno znižali dolgoročne donose, pri čemer se bodo nemške državne obveznice izkazale kot varna dolgoročna naložba. V ZDA lahko velik javnofinančni primanjkljaj pomeni, da bodo donosi dlje časa ostali višji. Povpraševanje po posojilih za podjetja ostaja na visoki ravni s privlačnimi donosi kljub nizkim pribitkom. Pribitki za podjetja bodo verjetno ostali stabilni zaradi stalno visokih dobičkov in obvladljivih kazalnikov dolga. Pisarniške nepremičnine v ZDA se še niso izkopale iz najhujšega. Pričakujemo, da bodo vrednosti poslovnih nepremičnin dosegle najnižjo raven v letu 2024, ko se bo začel cikel zniževanja obrestnih mer. Vendar pa so poslovne nepremičnine še naprej tarča negativnih strukturnih dejavnikov. Stopnje nezasedenosti so zaradi šibkega povpraševanja dosegle rekordne vrednosti, naložbe ostajajo šibke kljub znatnim popravkom v vrednosti transakcij, igralci na trgu pa nekaterih izgub v vrednosti še niso internalizirali.
Celotno študijo v angleščini lahko prenesete tukaj.
