Acredia, vodilna avstrijska kreditna zavarovalnica, je v sodelovanju z družbo Allianz Trade anketirala 3200 izvoznikov po vsem svetu o trenutnih razmerah. Izkazalo se je, da so podjetja veliko bolj optimistična, kot bi pričakovali glede na tveganja.
Leto 2024 je super volilno leto, saj bodo volitve potekale v državah, ki so odgovorne za približno 60 odstotkov svetovne dodane vrednosti. Negotovost med potrošniki in vlagatelji je visoka. Hkrati še vedno divjajo vojaški spopadi v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, trgovinski spor med ZDA in Kitajsko pa spodbuja protekcionizem. Kljub raznolikim geopolitičnim napetostim izvozniki optimistično zrejo v prihodnost: osem od desetih podjetij (82 odstotkov) pričakuje rast prihodkov, kar je precej več kot prejšnje leto (70 odstotkov). To je pokazala nedavna anketa, ki jo je kreditna zavarovalnica Acredia v sodelovanju z družbo Allianz Trade izvedla med izvozniki v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji, Poljski, Veliki Britaniji, ZDA in na Kitajskem.
So izvozna podjetja preveč optimistična?
»Trenutno ne kaže, da bi svetovna trgovina doživela meteorski vzpon,« pravi Michael Kolb, član uprave Acredie. »Rast v drugi polovici leta bo komajda nadomestila izgube iz prejšnjega leta.« Kreditna zavarovalnica namreč predvideva, da bo svetovna trgovina leta 2024 po vrednosti narasla za 2,8 odstotka, potem ko je leta 2023 upadla za 2,9 odstotka. To je bistveno pod dolgoročnim povprečjem 5-odstotne rasti.
Poleg tega slabša plačilna disciplina, naraščanje plačilne nezmožnosti in znaten porast števila stečajev ogrožajo finančno stabilnost mnogih podjetij. »Skoraj 70 odstotkov podjetij po svetu prejme plačilo šele po 30 do 70 dneh,« pravi Kolb. »Zaradi nižje rasti, številnih trgovinskih prekinitev in geopolitične negotovosti 42 odstotkov podjetij po svetu pričakuje, da bodo v naslednjih šestih do dvanajstih mesecih še dlje čakala na svoj denar. Daljši plačilni roki pomenijo večji pritisk na denarni tok.« Poleg tega 40 odstotkov anketiranih pričakuje, da bo tveganje plačilne nesposobnosti v letu 2024 naraslo, kar se sklada z napovedjo Acredie, da bo število podjetniških stečajev letos na svetu naraslo za 9 odstotkov.
Glavna tveganja: geopolitika, dobavne verige in pomanjkanje virov
Na vprašanje o največjih tveganjih je 73 odstotkov podjetij navedlo geopolitične razmere. »Redko je bilo toliko geopolitičnih napetosti in negotovosti kot zdaj,« pravi Kolb. »Te deloma vplivajo na dobavne verige in transportne poti, kot je kriza v Rdečem morju. Tudi nove meje zaradi Brexita bi lahko postavile dobavne verige na težko preizkušnjo.« Kako močno lahko geopolitična tveganja vplivajo na podjetja, kaže dejstvo, da 53 odstotkov podjetij iz tega razloga razmišlja o premestitvi svoje proizvodnje.
Dobavne verige še vedno povzročajo izvoznikom glavobole. Kot glavna izziva se navajata predvsem močna koncentracija in visoka kompleksnost. Trgovina s Kitajsko je kljub temu za večino nujna, saj le 11 odstotkov anketiranih podjetij namerava zmanjšati trgovinske aktivnosti s Kitajsko, medtem ko jih tretjina načrtuje povečanje. Hkrati obstaja trend diverzifikacije. Približno četrtina podjetij v Nemčiji, Franciji in ZDA pravi, da bo delež njihovih naložb v dobavne verige na Kitajskem v prihodnosti padel. Predvsem območje Azije in Pacifika z državami, kot so Japonska, Indija in Tajvan, ter Zahodna Evropa pridejo za večino v poštev kot alternativni trgovinski partnerji.
Podjeta zaposlujejo tudi teme ESG, saj 86 odstotkov managerjev dobavnih verig prevzema tudi naloge ESG, mnoga podjetja pa želijo okrepiti preglede ESG Due Diligence. Nenazadnje pomanjkanje virov – od surovin do strokovnjakov in finančnega kapitala – povzroča velike težave izvoznemu gospodarstvu. Mnoga podjetja poskušajo te izzive obvladati z boljšim upravljanjem tveganj in prenosom tveganj na zavarovalnice.
Nosilec upanja umetna inteligenca
Od začetka leta 2023 umetna inteligenca spreminja naše življenje in gospodarstvo. Izvozniki vidijo v novih tehnologijah priložnost za boljše upravljanje svojih dobavnih verig, optimizacijo komunikacije prek velikih jezikovnih modelov (LLM) in identifikacijo gospodarskih ciljev. 81 odstotkov kitajskih in 79 odstotkov poljskih izvoznikov je navedlo aplikacije umetne inteligence kot najpomembnejše orodje za spodbujanje njihove mednarodne rasti. »Upamo, da bo z uporabo umetne inteligence mogoče znatno povečati storilnost,« pravi Michael Kolb, »in da bo trgovanje s tehničnimi izdelki, podatki in storitvami v oblaku poenostavljeno. Vendar še vedno manjkajo smernice in zakoni, ki bi omogočili, da bi tudi nastajajoči trgi imeli koristi od revolucije umetne inteligence.«
