Pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo potekale med 6. in 9. junijem, so mnenja o Evropski uniji (EU) močno razdeljena, je pokazala šesta izdaja raziskave Allianz Pulse. Zajela je šest tisoč prebivalcev velikih držav članic EU (Nemčija, Francija, Italija, Španija, Poljska in Avstrija) in je preučevala njihova stališča glede političnih in gospodarskih tem ter njihova pričakovanja za prihodnost.
Rezultati raziskave razkrivajo zaskrbljujočo sliko razdvojenosti med prebivalci EU. Medtem ko sta Španija (+25,8 %) in Avstrija (+21,5 %) edini državi, kjer prevladuje zadovoljstvo z EU, so mnenja v Nemčiji in Italiji razdeljena, v Franciji pa še vedno močno prevladuje protievropsko stališče (-22,3 %).
Te razlike se odražajo tudi v prioritetah prebivalcev EU. Inflacija, življenjski stroški, delovna mesta, gospodarstvo in zdravstvo so glavne skrbi anketirancev. Gospodarska rast je bila v raziskavi izpostavljena kot najpomembnejša tema (50,5 %) in prevladuje v vseh državah, razen v Avstriji. Večina anketirancev je pesimistična glede gospodarskih obetov, čeprav se stopnja pesimizma razlikuje med državami. Francozi (-45 %) in Nemci (-32,3 %) so najbolj pesimistični, medtem ko so Poljaki kljub prevladujočemu pesimizmu (-2,8 %) še vedno najbolj optimistični. V Italiji se je razpoloženje zaradi izboljšanja gospodarskih kazalnikov v zadnjih letih nekoliko izboljšalo, vendar ostaja precej mračno (-17,6 %).
Neenakost (37,4 %) in izobraževalni sistem (33,5 %) sta naslednji temi po pomembnosti, medtem ko zeleni cilji EU in skupno zadolževanje niso med glavnimi skrbmi anketirancev. Zelena preobrazba ostaja za večino anketirancev (20,2 %) nepomembna tema, tudi druga priljubljena tema v Bruslju – skupno zadolževanje – ne vzbuja zanimanja: le 16,5 % anketirancev meni, da je pomembna.
Mnenja o zelenih ciljih EU so mešana. Skoraj enako število anketirancev meni, da zeleni cilji EU niso dovolj ambiciozni (20,0 %) in da so preveč ambiciozni (26,3 %). 25,8 % vprašanih se strinja z zastavljenimi cilji, vendar jih 17,8 % zavrača kot nepraktične ali nesmiselne (10,4 % vprašanih pa nima mnenja o tej temi). Poleg tega se med starejšimi anketiranci krepi protizeleno mnenje, kar poglablja generacijski razkorak glede te teme.
Raziskava je pokazala tudi, da se stopnja polarizacije v Evropi razlikuje med državami. V Nemčiji in Avstriji se 81 % anketirancev uvršča v sredino političnega spektra (sredina, sredina-desno in sredina-levo). V Italiji (67 %), na Poljskem (62 %) in v Španiji (57 %) je ta delež manjši, v Franciji pa je z 49 % najnižji.
Kljub razlikam v mnenjih in izzivih se večina Evropejcev strinja o potrebi po ohranitvi suverene in odprte Evrope. Manj kot 30 % jih meni, da bi se EU morala pridružiti ZDA (20,4 %) ali Kitajski (7,9 %). Prevladuje želja po ohranitvi statusa quo ali vzpostavitvi Evrope kot tretje neodvisne sile, ki bi ohranila enako oddaljenost od Kitajske in ZDA.
Vendar pa so prebivalci EU zaskrbljeni, da bo generativna umetna inteligenca povečala neenakost. Mlajši anketiranci in tisti z nižjimi dohodki so bolj nagnjeni k temu, da umetno inteligenco vidijo kot grožnjo delovnim mestom.
Raziskava je pokazala, da je EU na razpotju. Čeprav so mnenja o njeni vlogi in prihodnosti razdeljena, obstaja skupno mnenje o potrebi po reševanju perečih gospodarskih izzivov. Če se bo nova Evropska komisija osredotočila na spodbujanje gospodarske rasti in naslovila zaskrbljenost prebivalcev glede življenjskih stroškov ter neenakosti, lahko EU okrepi svojo enotnost in zgradi boljšo prihodnost za vse države članice.
Celotno študijo v angleščini lahko prenesete tukaj.