Svetovna plačilna morala se je bistveno poslabšala. Obdobje med izstavitvijo računa in plačilom (DSO) se je v letu 2023 na svetovni ravni podaljšalo za tri dni na 59 dni, kar je največje povečanje po letu 2008.
Svetovna plačilna morala se je bistveno poslabšala. Obdobje med izstavitvijo računa in plačilom (DSO) se je v letu 2023 na svetovni ravni podaljšalo za tri dni na 59 dni, kar je največje povečanje po letu 2008.
Evropska podjetja – zlasti nemška, nizozemska in skandinavska – še naprej izkazujejo dobre plačilne prakse. Leta 2024 se bo plačilno vedenje po pričakovanjih še poslabšalo, pri čemer se bo zmanjšala dobičkonosnost.
Svetovna plačilna morala se je v zadnjem letu precej poslabšala, kot se ni od leta 2008. Obdobje med izstavitvijo računa in plačilom, t. i. Days Sales Outstanding (DSO), se je na svetovni ravni podaljšalo za tri dni in zdaj znaša 59 dni. To povečanje je skoraj dvakrat večje kot leta 2022. To je ugotovitev študije, ki jo je izvedla kreditna zavarovalnica Acredia v sodelovanju z družbo Allianz Trade. Med hitrimi plačniki so podjetja iz Nemčije, z Nizozemske in iz Skandinavije. V Franciji, Italiji, Španiji in azijski regiji se računi v povprečju plačujejo precej pozneje.
»Dlje ko morajo podjetja čakati na denar, večja je verjetnost, da račun sploh ne bo plačan,« pravi Gudrun Meierschitz, članica uprave družbe Acredia. »Zato je plačilna morala pomemben kazalnik morebitnih zamud pri plačilih in s tem napoved plačilne nesposobnosti. Zmanjševanje plačilne morale podpira našo napoved, da se bodo svetovni stečaji podjetij leta 2024 povečali še za devet odstotkov.«
Plačilni roki se bodo z zmanjševanjem donosnosti verjetno še podaljšali
Dobičkonosnost je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na obnašanje pri plačevanju v Evropi. Ima večji vpliv kot financiranje ali gospodarski cikel. V tem kontekstu bi lahko upočasnitev svetovnega povpraševanja v letu 2024 skupaj z nadaljnjimi visokimi stroški poslovanja ustvarila pogoje za nadaljnje poslabšanje plačilnih rokov, zlasti v Evropi.
»Zmanjšanje dobičkonosnosti za samo eno odstotno točko bi lahko podaljšalo plačilne roke za več kot sedem dni,« Meierschitz navaja citate iz študije. »Glede na grozeče zmanjšanje dobičkonosnosti v letu 2024 bi se morala evropska podjetja pripraviti na daljše plačilne roke. To bi lahko povzročilo pritisk na denarni tok in povečalo tveganje neplačil v regiji.«
Uredba EU bi prinesla znatne kapitalske zahteve
Obvladovanje zamud pri plačilih je ključno za povečanje odpornosti evropskih podjetij. Predlog Evropske komisije za uredbo EU o zamudah pri plačilih predvideva, da bi se lahko plačilni roki skrajšali s trenutno priporočenih 60 dni na obveznih 30 dni. Evropski parlament je dodal možnost podaljšanja na 60 dni, če je to pogodbeno dogovorjeno, ali do 120 dni za določeno blago. Kljub temu bi to za podjetja pomenilo bistveno manjšo prožnost v primerjavi s sedanjimi pogoji.
Leta 2023 je 41 odstotkov evropskih podjetij na svoj denar čakalo več kot 60 dni. Za ta podjetja bo imela načrtovana uredba verjetno pomembne gospodarske posledice, zlasti pa bo povzročila dodatne kapitalske zahteve.
»Evropska podjetja bi za skrajšanje plačilnih rokov na 30 dni potrebovala dodatna dva bilijona evrov finančnih sredstev,« pravi Meierschitz. »Pri sedanjih obrestnih merah bi se obrestno breme podjetij povečalo za 100 milijard evrov, kar ustreza izgubi marže v višini dveh odstotnih točk. Poleg tega bi preveč togi plačilni pogoji lahko ogrozili konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij (MSP) v Evropi, saj bi podjetja lahko prešla k dobaviteljem zunaj EU.«
Celotno študijo v angleščini lahko prenesete tukaj.
