{"id":27595,"date":"2026-09-24T15:21:38","date_gmt":"2026-09-24T13:21:38","guid":{"rendered":"https:\/\/acredia.at\/?p=27595"},"modified":"2026-09-24T15:21:38","modified_gmt":"2026-09-24T13:21:38","slug":"podnebna-tveganja-postajajo-gospodarski-dejavnik-slovenija-belezi-enega-najvecjih-premikov-temperaturnih-anomalij-v-evropi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/acredia.at\/sl\/news-presse\/meldung\/podnebna-tveganja-postajajo-gospodarski-dejavnik-slovenija-belezi-enega-najvecjih-premikov-temperaturnih-anomalij-v-evropi\/","title":{"rendered":"Podnebna tveganja postajajo gospodarski dejavnik: Slovenija bele\u017ei enega najve\u010djih premikov temperaturnih anomalij v Evropi"},"content":{"rendered":"

Sporo\u010dilo za javnost<\/strong><\/p>\n

\u2022 Slovenija se je od leta 1980 na svetovni lestvici temperaturnih anomalij povzpela za 139 mest
\n\u2022 Analiza ob\u010dutljivosti na pojav El Ni\u00f1o: rast BDP bi bila lahko leta 2027 za 0,27 odstotne to\u010dke ni\u017eja
\n\u2022 Inflacija cen hrane bi bila lahko po analizi ob\u010dutljivosti na pojav El Ni\u00f1o vi\u0161ja za 1,42 odstotne to\u010dke.
\n\u2022 Prepre\u010devanje in prilagajanje postajata vse pomembnej\u0161a za gospodarsko odpornost.<\/p>\n

LJUBLJANA, 24. september 2026 \u2013 Nova analiza podnebnih tveganj, ki sta jo predstavili dru\u017ebi ACREDIA in Allianz Trade, opozarja na vse ve\u010dji gospodarski pomen podnebnih sprememb. Po najnovej\u0161em sledilniku podnebnih tveganj dru\u017ebe Allianz (Allianz Climate Risk Tracker) Slovenija bele\u017ei enega najve\u010djih premikov v \u0161tevilu temperaturnih anomalij v Evropi. Od leta 1980 se je na svetovni lestvici temperaturnih anomalij povzpela za 139 mest, pri \u010demer se meritve primerjajo s povpre\u010dji za posamezne dr\u017eave v obdobju 1950\u20131970.<\/strong><\/p>\n

Raziskava s pomo\u010djo analize ob\u010dutljivosti preu\u010duje tudi morebitne gospodarske u\u010dinke pojava El Ni\u00f1o v letu 2027, kar vklju\u010duje vplive na gospodarsko rast in inflacijo.<\/p>\n

\u00bbPodnebna tveganja vse bolj postajajo poslovna tveganja. Klju\u010dno vpra\u0161anje za podjetja ni ve\u010d, ali lahko ekstremni vremenski pojavi vplivajo na dobavne verige, proizvodnjo ali stranke, temve\u010d kako dobro so podjetja nanje pripravljena,\u00ab pravi Michael Kolb<\/strong>, generalni direktor dru\u017ebe ACREDIA. \u00bbOdpornost se zato za\u010dne, \u0161e preden nastane \u0161koda in vklju\u010duje ustrezno oceno tveganj, prepre\u010devanje \u0161kode in sposobnost sprejemanja premi\u0161ljenih odlo\u010ditev tudi v spreminjajo\u010dem se okolju.\u00ab<\/p>\n

Slovenija med dr\u017eavami z najhitrej\u0161o rastjo temperatur v Evropi<\/h2>\n

Dolgoro\u010dni temperaturni trend je v Sloveniji \u0161e posebej izrazit. Na svetovni lestvici temperaturnih anomalij v raziskavi se je Slovenija od leta 1980 povzpela za 139 mest, kar je eden najve\u010djih premikov med ocenjenimi dr\u017eavami. Ta podatek poudarja, kako mo\u010dno trenutne temperature odstopajo od zgodovinskega izhodi\u0161\u010da, ki ga predstavljajo povpre\u010dne vrednosti v obdobju 1950\u20131970.<\/p>\n

Hkrati se Slovenija na svetovni lestvici indeksa podnebne obremenjenosti (Climate Stress Score) za leto 2025 uvr\u0161\u010da razmeroma nizko (142. mesto od 175 dr\u017eav; vrednost indeksa 0,1932). Raziskava tako razlikuje med izrazitim dolgoro\u010dnim premikom podnebnih razmer in stopnjo fizi\u010dne podnebne obremenjenosti, ugotovljeno v posameznem letu.<\/p>\n

\nEl Ni\u00f1o bi lahko leta 2027 zaviral gospodarsko rast in zvi\u0161al cene hrane<\/h2>\n

Analiza ob\u010dutljivosti na pojav El Ni\u00f1o v raziskavi ka\u017ee, da bi lahko bila gospodarska rast Slovenije leta 2027 za 0,27 odstotne to\u010dke ni\u017eja<\/strong>. Ocenjeni u\u010dinek na gospodarsko aktivnost zna\u0161a pribli\u017eno 0,3 milijarde USD, kar ustreza pribli\u017eno 0,3 % izhodi\u0161\u010dnega BDP.<\/p>\n

Skupna inflacija bi bila za 0,90 odstotne to\u010dke vi\u0161ja, inflacija cen hrane pa bi se pove\u010dala za 1,42 odstotne to\u010dke.<\/strong> Te \u0161tevilke odra\u017eajo izklju\u010dno vpliv temperature, zato jih je treba razumeti kot rezultate analize ob\u010dutljivosti, ne pa kot napoved.<\/p>\n

\nEkstremni vremenski pojavi ostajajo gospodarsko tveganje<\/h2>\n

Za leto 2025 je v uporabljeni podatkovni zbirki za Slovenijo zabele\u017een en ekstremni vremenski dogodek, ki izpolnjuje merila za vklju\u010ditev v analizo. To je pribli\u017eno v skladu z dolgoro\u010dnim povpre\u010djem 1,1 dogodka na leto od leta 2000. Zabele\u017eena gospodarska \u0161koda je bila leta 2025 blizu 0 % BDP, medtem ko je povpre\u010dna letna \u0161koda v obdobju 2000\u20132025 zna\u0161ala pribli\u017eno 0,3 % BDP.<\/p>\n

Ugotovitve ka\u017eejo, zakaj je prepre\u010devanje \u0161kode pomembno tudi v letih, ko so neposredne izgube razmeroma majhne. Sistemi zgodnjega opozarjanja, odporna infrastruktura, opredelitev tveganj in vnaprej dogovorjeni mehanizmi financiranja lahko pomagajo zmanj\u0161ati gospodarske posledice prihodnjih podnebnih dogodkov.<\/p>\n

\nMetodologija<\/h2>\n

Ocene vro\u010dinskih valov temeljijo na najintenzivnej\u0161em petdnevnem vro\u010dinskem obdobju v posamezni dr\u017eavi med junijem in avgustom 2026 ter upo\u0161tevajo temperaturo, vla\u017enost in izpostavljenost prebivalstva. Podatki o pojavu El Ni\u00f1o so rezultat analize ob\u010dutljivosti, ki temelji na temperaturnih odzivih na ravni posameznih dr\u017eav, zabele\u017eenih med pojavom El Ni\u00f1o v letih 2023\u20132024. Ne gre za napovedi, poleg tega niso vklju\u010dene dodatne izgube zaradi poplav, su\u0161, gozdnih po\u017earov ali drugih ekstremnih vremenskih pojavov.<\/p>\n

Poro\u010dilo Allianz Climate Economics Report 2026<\/a>
\nFoto:<\/strong>
\nZa prenos: Michael Kolb<\/strong>
\nPredsednik skupine ACREDIA<\/p>\n

Dodatne informacije<\/strong>
\nStefan Lindlbauer, vodja marketinga, komunikacij in digitalnih tehnologij, Acredia Versicherung AG
\nTel: +43 (0)5 01 02-2150, e-po\u0161ta: stefan.lindlbauer@acredia.at<\/a><\/p>\n

Jure Mesari\u010d, MA marketing d. o. o.
\nTel.: 040 798 535, e-po\u0161ta: jure.mesaric@mamarketing.si<\/a><\/p>\n

O skupini Acredia<\/strong>
\nACREDIA je mednarodna kreditna zavarovalnica s sede\u017eem na Dunaju, ki je del globalne mre\u017ee Allianz Trade. ACREDIA z ve\u010d kot 35,7 milijarde EUR zavarovane izpostavljenosti zanesljivo \u0161\u010diti doma\u010da in mednarodna podjetja pred zamudami pri pla\u010dilih. Delni\u010darja sta Oesterreichische Kontrollbank AG in Allianz Trade, vodilni svetovni ponudnik kreditnih zavarovanj. Leta 2024 je skupina ACREDIA ustvarila 88,3 milijona EUR prihodkov.<\/p>\n

Dru\u017eba Acredia se je v okviru Globalnega dogovora Zdru\u017eenih narodov prostovoljno zavezala, da bo svojo strategijo in poslovne dejavnosti uskladila z univerzalnimi na\u010deli o \u010dlovekovih pravicah, delu, okolju in boju proti korupciji ter sprejela ukrepe za doseganje dru\u017ebenih ciljev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sporo\u010dilo za javnost \u2022 Slovenija se je od leta 1980 na svetovni lestvici temperaturnih anomalij povzpela za 139 mest \u2022 Analiza ob\u010dutljivosti na pojav El Ni\u00f1o: rast BDP bi bila lahko leta 2027 za 0,27 odstotne to\u010dke ni\u017eja \u2022 Inflacija cen hrane bi bila lahko po analizi ob\u010dutljivosti na pojav El Ni\u00f1o vi\u0161ja za 1,42 […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":27542,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[75],"tags":[],"class_list":["post-27595","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news-sl"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/27595","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=27595"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/27595\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":27597,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/27595\/revisions\/27597"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/27542"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=27595"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=27595"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=27595"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}