LJUBLJANA, 22. maj 2026<\/strong> \u2013 Umetna inteligenca se hitro uveljavlja kot nova sila v globalni trgovini. Nedavna analiza, ki sta jo pripravili ACREDIA Group in Allianz Trade, ka\u017ee, da umetna inteligenca ne spreminja zgolj tehnologij, temve\u010d tudi celotne dobavne verige, trgovinske tokove ter geopoliti\u010dne odvisnosti. Evropa je ob oblikovanju globalnih tehnolo\u0161kih blokov \u0161e posebej izpostavljena tveganju izgube vpliva.<\/p>\n Raziskava ugotavlja, da se je svetovna trgovina z izdelki, povezanimi z umetno inteligenco, v desetih letih skoraj po\u010detverila z okoli 1 bilijona ameri\u0161kih dolarjev na 3,8 bilijona ameri\u0161kih dolarjev. Z umetno inteligenco povezani izdelki in infrastruktura danes predstavljajo pribli\u017eno 15 odstotkov svetovne blagovne menjave. Azija obvladuje velik del te vrednostne verige \u2013 od polprevodnikov in tehnologij za shranjevanje podatkov do podatkovnih centrov.<\/span><\/p>\n \u00bbGlobalna tekma na podro\u010dju umetne inteligence je \u017ee zdavnaj postala tekma na podro\u010djih infrastrukture, podatkov in gospodarskega vpliva,\u00ab pojasnjuje Michael Kolb<\/b>, izvr\u0161ni direktor dru\u017ebe ACREDIA. \u00bbKdor nadzoruje \u010dipe, podatkovne centre in platforme, bo v prihodnosti nadzoroval tudi pomemben del globalnega ustvarjanja vrednosti.\u00ab<\/span><\/p>\n Raziskava je \u0161e posebej kriti\u010dna do polo\u017eaja Evrope v globalni tekmi na podro\u010dju umetne inteligence. Medtem ko ZDA vlagajo milijarde v infrastrukturo za ra\u010dunalni\u0161tvo v oblaku, procesorske zmogljivosti in digitalne platforme, Evropa mo\u010dno zaostaja. Analiza ka\u017ee, da operativne zmogljivosti evropskih podatkovnih centrov dosegajo pribli\u017eno \u010detrtino zmogljivosti tistih v ZDA.<\/span><\/p>\n Hkrati se pove\u010duje evropska odvisnost od ameri\u0161kih tehnolo\u0161kih ponudnikov. Ameri\u0161ki operaterji podatkovnih centrov (hyperscaler) \u017ee danes obvladujejo velik del evropske infrastrukture za ra\u010dunalni\u0161tvo v oblaku in podatke. Z nara\u0161\u010dajo\u010do uporabo storitev umetne inteligence bi lahko v prihodnje vsako leto iz Evrope k ameri\u0161kim ponudnikom odtekale milijarde evrov.<\/span><\/p>\n \u00bbEvropa tvega, da bo iz industrijskega sredi\u0161\u010da postala digitalni najemnik,\u00ab opozarja Michael Kolb. \u00bbTa odvisnost ne vpliva le na tehnologijo, temve\u010d vse bolj tudi na konkuren\u010dnost, inovativnost in gospodarsko suverenost.\u00ab<\/span><\/p>\n Analiza razkriva tudi, kako mo\u010dno je globalno ustvarjanje vrednosti na podro\u010dju umetne inteligence skoncentrirano v le nekaj regijah. Tajvan, Ju\u017ena Koreja, Kitajska in ZDA igrajo klju\u010dne vloge pri proizvodnji polprevodnikov, visokozmogljivih pomnilni\u0161kih re\u0161itev in infrastrukture za umetno inteligenco. Politi\u010dne napetosti ali trgovinski konflikti bi zato lahko mo\u010dno vplivali na cene, razpolo\u017eljivost in dobavne verige.<\/span><\/p>\n Hkrati se po svetu ob\u010dutno pove\u010duje vpliv dr\u017eav na to podro\u010dje. Izvozne omejitve, tehnolo\u0161ke sankcije in subvencije v vi\u0161ini ve\u010d milijard dolarjev dodatno zaostrujejo globalno konkurenco. Po zbranih podatkih je po svetu trenutno v veljavi ve\u010d kot 3600 ukrepov industrijske politike, povezanih s tehnologijami umetne inteligence.<\/span><\/p>\n \u00bbDobavne verige za umetno inteligenco vse bolj postajajo geopoliti\u010dno \u017eiv\u010dno sredi\u0161\u010de svetovnega gospodarstva,\u00ab pravi Michael Kolb. \u00bbPodjetja morajo danes o tveganjih razmi\u0161ljati precej \u0161ir\u0161e in upo\u0161tevati tako surovine in dobavitelje kot tudi podatkovne tokove in digitalno infrastrukturo.\u00ab<\/span><\/p>\n Zaklju\u010dek raziskave je, da svetovna trgovina do\u017eivlja strukturne spremembe. Sama u\u010dinkovitost pri odlo\u010danju o lokaciji poslovanja postaja manj pomembna, saj klju\u010dni dejavniki postajajo strate\u0161ka odpornost, tehnolo\u0161ka suverenost in politi\u010dna stabilnost. Dobavne verige postajajo bolj regionalne, tehnologija vse bolj politi\u010dno vpra\u0161anje, digitalna infrastruktura pa strate\u0161ko orodje za uveljavljanje vpliva.<\/p>\n \u00bbObdobje globalizacije, ko je bila pomembna le u\u010dinkovitost, se kon\u010duje,\u00ab poudarja Michael Kolb. \u00bbPodjetja danes za dolgoro\u010dno konkuren\u010dnost ne potrebujejo ve\u010d le stabilnih dobavnih verig, temve\u010d tudi zanesljive strategije upravljanja tveganj in tehnolo\u0161ke strategije.\u00ab<\/p>\n Ve\u010d informacij o analizi, ki sta jo pripravili dru\u017ebi ACREDIA in Allianz Trade, lahko poi\u0161\u010dete tukaj<\/strong><\/a>.<\/p>\n <\/p>\n Foto:<\/strong><\/p>\n Za prenos: Michael Kolb<\/a><\/p>\n Predsednik skupine ACREDIA<\/p>\n Dodatne informacije<\/strong><\/p>\n Stefan Lindlbauer, vodja marketinga, komunikacij in digitalnih tehnologij, Acredia Versicherung AG<\/p>\n Tel: +43 (0)5 01 02-2150, e-po\u0161ta: stefan.lindlbauer@acredia.at<\/a><\/p>\n <\/p>\n Jure Mesari\u010d, MA marketing d. o. o.<\/p>\nEvropi grozi, da bo zaostala<\/strong><\/h2>\n
Dobavne verige postajajo geopoliti\u010dno tveganje<\/strong><\/h2>\n
Svetovno trgovino \u010dakajo velike spremembe<\/strong><\/h2>\n