{"id":23242,"date":"2026-04-22T08:30:20","date_gmt":"2026-04-22T06:30:20","guid":{"rendered":"https:\/\/acredia.at\/?p=23242"},"modified":"2026-04-21T14:00:53","modified_gmt":"2026-04-21T12:00:53","slug":"konflikt-na-bliznjem-vzhodu-spodbuja-izrazito-rast-stevila-placilno-nesposobnih-podjetij","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/acredia.at\/sl\/news-presse\/meldung\/konflikt-na-bliznjem-vzhodu-spodbuja-izrazito-rast-stevila-placilno-nesposobnih-podjetij\/","title":{"rendered":"Konflikt na Bli\u017enjem vzhodu spodbuja izrazito rast \u0161tevila pla\u010dilno nesposobnih podjetij"},"content":{"rendered":"<ul>\n<li>\u0160tevilo ste\u010dajev podjetij se bo v letu 2026 na globalni ravni pove\u010dalo za 6 %, kar je bistveno ve\u010d kot v napovedi pred za\u010detkom krize (3 %)<\/li>\n<li>Za leto 2027 ne pri\u010dakujemo ve\u010d upada, saj se bodo namesto tega razmere predvidoma stabilizirale na visoki ravni<\/li>\n<li>Konflikt na Bli\u017enjem vzhodu bo po svetu povzro\u010dil pribli\u017eno 15.000 dodatnih ste\u010dajev (2026: 7000 ve\u010d; 2027: 7900 ve\u010d)<\/li>\n<li>Najslab\u0161i scenarij: \u0161tevilo ste\u010dajev bi se lahko v letu 2026 pove\u010dalo za 10 % in se v letu 2027 dodatno zvi\u0161alo za \u0161e 3 %<\/li>\n<li>Slovenija v letu 2026: selektivna konsolidacija trga na povi\u0161ani ravni<\/li>\n<\/ul>\n<p><!-- notionvc: 99b51457-8256-4bf6-b853-29c749b2a9ba --><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>LJUBLJANA, 22. april 2026<\/strong>\u00a0\u2013 Konflikt na Bli\u017enjem vzhodu dodatno zaostruje globalne trende pri nepla\u010dilih in pla\u010dilni nesposobnosti podjetij. \u00bbRazmere so se opazno zaostrile. Dogodki, ki jih vidimo, niso kratkoro\u010den porast, temve\u010d veri\u017ena reakcija, ki vpliva na celotno globalno gospodarstvo,\u00ab je povedal Michael Kolb, izvr\u0161ni direktor skupine ACREDIA.<\/p>\n<p>To jasno potrjuje tudi najnovej\u0161a raziskava skupine ACREDIA, pripravljena v sodelovanju z dru\u017ebo Allianz Trade, saj je bilo treba napovedi ob\u010dutno popraviti navzgor. Za leto 2026 je zdaj namesto prvotno pri\u010dakovane 3-odstotne rasti predvidena 6-odstotna rast v \u0161tevilu ste\u010dajev podjetij. To pomeni peto zaporedno leto nara\u0161\u010danja \u0161tevila primerov.<\/p>\n<p>Neugodni ostajajo tudi obeti: za leto 2027 ni pri\u010dakovati izbolj\u0161anja, temve\u010d zgolj stabilizacijo v \u0161tevilu ste\u010dajev na visoki ravni. \u010ce se bo konflikt nadaljeval ali \u0161e zaostril, se bo pritisk na podjetja verjetno \u0161e okrepil, kar bo imelo opazne posledice za klju\u010dne trge po svetu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><strong>Konflikt pomeni vi\u0161je stro\u0161ke in ve\u010d ste\u010dajev<\/strong><\/h2>\n<p>Konflikt na Bli\u017enjem vzhodu vse bolj vpliva na realno gospodarstvo in pomeni vi\u0161jo rast v \u0161tevilu ste\u010dajev podjetij po vsem svetu. Kriza pove\u010duje nestabilnost na energetskih trgih, zvi\u0161uje stro\u0161ke prevoza ter \u0161e pove\u010duje izpostavljenost globalnih dobavnih verig. Hkrati se zaostrujejo finan\u010dni pogoji, inflacija pa pomeni dodaten pritisk in slab\u0161o poslovno klimo.<\/p>\n<p>Posledice se odra\u017eajo vzdol\u017e celotne vrednostne verige \u2013 od kmetijstva in \u017eivilske industrije do proizvodnje in tehnolo\u0161ko usmerjenih panog. Pod posebnim pritiskom so energetsko intenzivne panoge, kot so promet, kemi\u010dna industrija in kovinska industrija, pa tudi podjetja z nizkimi mar\u017eami, visoko zadol\u017eenostjo ali omejeno sposobnostjo postavljanja cen.<\/p>\n<p>\u00bbU\u010dinki se med seboj prepletajo: vi\u0161ji stro\u0161ki, \u0161ibkej\u0161e povpra\u0161evanje in slab\u0161i dostop do financiranja. Prav ta kombinacija postavlja \u0161tevilne poslovne modele pod pritisk. Skupno to pomeni na tiso\u010de dodatnih ste\u010dajev po svetu \u2013 samo v letu 2026 pribli\u017eno 7000 in v letu 2027 \u0161e dodatnih 7900,\u00ab poudarja Kolb.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><strong>Slovenija v letu 2026: selektivna konsolidacija trga na povi\u0161ani ravni<\/strong><\/h2>\n<p>Slovenija bo v leto 2026 vstopila z rastjo v \u0161tevilu pla\u010dilno nesposobnih podjetij, pri \u010demer se trend v veliki meri stabilizira. Po upo\u010dasnitvi rasti BDP na 0,8 % v letu 2025, kar je predvsem posledica \u0161ibke izvozne dinamike in upada blagovne menjave z Nem\u010dijo, ni pri\u010dakovati novega vala ste\u010dajev ali ob\u010dutnega izbolj\u0161anja razmer. Namesto tega naj bi \u0161tevilo pla\u010dilno nesposobnih podjetij v letu 2026 ostalo na ravni preteklega leta ali se zmerno pove\u010dalo za do 3 %, pri \u010demer bo pritisk \u0161e posebej izrazit v prvi polovici leta.<\/p>\n<p>Pod posebnim pritiskom so gradbeni\u0161tvo, trgovina na drobno, promet in logistika ter izvozno usmerjene panoge. Visoki stro\u0161ki dela (povi\u0161anje za 7,9 % v letu 2025), zaostreni pogoji financiranja in \u0161ibko povpra\u0161evanje na klju\u010dnih trgih, kot sta Nem\u010dija in Italija, dodatno obremenjujejo podjetja. Pove\u010dano tveganje je posebej izrazito v avtomobilski panogi: blagovna menjava z Nem\u010dijo se je v letu 2025 zmanj\u0161ala, pri \u010demer so se dobave vozil in delov zni\u017eale za 1,9 %. Strukturno ranljivo ostajajo tudi gostinstvo in osebne storitve.<\/p>\n<p>Po drugi strani pa se nekatere panoge izkazujejo za bistveno bolj odporne. Mednje sodijo predvsem farmacevtska industrija, ki predstavlja ve\u010d kot 40 % celotnega izvoza in naj bi v letu 2025 zrasla za pribli\u017eno 20 %, ter informacijske tehnologije, programska oprema, energetika in komunalne storitve ter zdravstveni sektor. Ob pri\u010dakovanem gospodarskem okrevanju tekom leta \u2013 Evropska komisija za leto 2026 napoveduje 2,4-odstotno rast BDP \u2013 naj bi se pritisk v drugi polovici leta postopoma za\u010del zmanj\u0161evati.<\/p>\n<p>Na splo\u0161no je treba leto 2026 razumeti manj kot obi\u010dajno krizno leto in bolj kot fazo selektivne konsolidacije trga: dobro kapitalizirana in \u0161iroko diverzificirana podjetja z razpr\u0161enimi izvoznimi trgi lahko dodatno utrdijo svoj polo\u017eaj, medtem ko se strukturno \u0161ibkej\u0161a podjetja soo\u010dajo z vse ve\u010djim pritiskom. \u00bbV Sloveniji ne pri\u010dakujemo splo\u0161nega vala ste\u010dajev, temve\u010d jasno diferenciacijo na trgu. Klju\u010dno vpra\u0161anje je, kako u\u010dinkovito podjetja obvladujejo stro\u0161ke, financiranje in odvisnost od izvoza, saj prav to \u010dedalje bolj lo\u010duje mo\u010dne od ranljivih,\u00ab je dejal Michael Kolb, izvr\u0161ni direktor skupine ACREDIA.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><strong>Najslab\u0161i scenarij: Ko energija postane dejavnik tveganja<\/strong><\/h2>\n<p>Klju\u010dno tveganje ostaja mo\u017enost nadaljnje zaostritve razmer na Bli\u017enjem vzhodu, \u0161e zlasti v primeru dolgotrajne blokade Hormu\u0161ke o\u017eine. V tak\u0161nem scenariju bi se posledice ob\u010dutno poslab\u0161ale: motnje v globalni oskrbi z nafto in plinom ter dodatno pomanjkanje klju\u010dnih surovin, kot sta gnojila ali helij, bi \u0161e pove\u010dale stro\u0161ke in dodatno obremenile dobavne verige.<\/p>\n<p>V kombinaciji z nara\u0161\u010dajo\u010do inflacijo, upadanjem zaupanja in \u0161ibkej\u0161o gospodarsko rastjo bi se pritisk na podjetja \u0161e okrepil z neposrednimi posledicami za njihovo likvidnost in stabilnost.<\/p>\n<p>V tak\u0161nem scenariju bi se lahko \u0161tevilo ste\u010dajev podjetij v letu 2026 globalno pove\u010dalo za 10 %, v letu 2027 pa \u0161e za dodatne 3 %. Posebej prizadeti bi bili Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike in zahodna Evropa, kjer je mogo\u010de pri\u010dakovati na tiso\u010de dodatnih ste\u010dajev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><strong>Trg dela pod pritiskom: Ste\u010daji vplivajo na zaposlovanje po vsem svetu<\/strong><\/h2>\n<p>Ob pri\u010dakovani 6-odstotni rasti pla\u010dilno nesposobnih podjetij po svetu v letu 2026 se opazno pove\u010duje tudi pritisk na trg dela. Po ocenah Allianz Trade je neposredno ogro\u017eenih pribli\u017eno 2,2 milijona delovnih mest po svetu, kar je okoli 94.000 ve\u010d kot leto prej.<\/p>\n<p>Posebej prizadeti so gradbeni\u0161tvo, trgovina na drobno in storitvene dejavnosti. Evropa je v sredi\u0161\u010du tega trenda: na celini je namre\u010d potencialno ogro\u017eenih pribli\u017eno 1,3 milijona delovnih mest, od tega okoli 960.000 v Zahodni Evropi. Tudi Severna Amerika z okoli 460.000 prizadetimi delovnimi mesti dosega ravni, ki jim nismo bili pri\u010da \u017ee ve\u010d kot desetletje.<\/p>\n<p>\u00bbNara\u0161\u010dajo\u010de \u0161tevilo ste\u010dajev ima neposreden vpliv na trg dela. Posebej prizadete so delovno intenzivne panoge, kjer se gospodarska nihanja odrazijo takoj. Na splo\u0161no je jasno, da posledice bistveno presegajo posamezna podjetja in vplivajo na gospodarsko stabilnost celotnih regij,\u00ab poudarja Kolb.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><strong>Kaj je klju\u010dnega pomena: pravo\u010dasno prepoznavanje tveganj in njihovo aktivno upravljanje<\/strong><\/h2>\n<p>Trenutni razvoj jasno ka\u017ee, da tveganja ne nastajajo posami\u010dno, temve\u010d vzdol\u017e celotne gospodarske vrednostne verige. Zato je za podjetja klju\u010dnega pomena, da pravo\u010dasno vzpostavijo transparentnost in sprejmejo proaktivne ukrepe za njihovo obvladovanje.<\/p>\n<p>Odlo\u010dilno ni, ali se tveganja pojavijo, temve\u010d kdaj in kako se nanje odzovemo. Tisti, ki ukrepajo pravo\u010dasno, si zagotovijo manevrski prostor, tisti, ki reagirajo prepozno, ga izgubijo.<\/p>\n<p>Celotna raziskava je na voljo <a href=\"https:\/\/acredia.at\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2026-04-22-Insolvencies-AZT.pdf\"><strong>tukaj<\/strong><\/a>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h5><strong>Foto:<\/strong><\/h5>\n<p>Za prenos: <a href=\"https:\/\/acredia.at\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/Acredia_Michael_Kolb_hoch2-scaled.jpg\">Michael Kolb<\/a><\/p>\n<p>Predsednik skupine ACREDIA<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h5><strong>Dodatne informacije<\/strong><\/h5>\n<p><strong>Stefan Lindlbauer<\/strong>, vodja marketinga, komunikacij in digitalnih tehnologij, Acredia Versicherung AG<\/p>\n<p>Tel: +43 (0)5 01 02-2150, e-po\u0161ta: <a href=\"mailto:stefan.lindlbauer@acredia.at\">stefan.lindlbauer@acredia.at<\/a><\/p>\n<p><strong>Jure Mesari\u010d<\/strong>, MA marketing d. o. o.<\/p>\n<p>Tel.: 040 798 535, e-po\u0161ta:<\/p>\n<p><a href=\"mailto:jure.mesaric@mamarketing.si\">jure.mesaric@mamarketing.si<\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h5><strong>O skupini Acredia<\/strong><\/h5>\n<p>ACREDIA je mednarodna kreditna zavarovalnica s sede\u017eem na Dunaju, ki je del globalne mre\u017ee Allianz Trade. ACREDIA z ve\u010d kot 35,7 milijarde EUR zavarovane izpostavljenosti zanesljivo \u0161\u010diti doma\u010da in mednarodna podjetja pred zamudami pri pla\u010dilih. Delni\u010darja sta Oesterreichische Kontrollbank AG in Allianz Trade, vodilni svetovni ponudnik kreditnih zavarovanj. Leta 2024 je skupina ACREDIA ustvarila 88,3 milijona EUR prihodkov.<\/p>\n<p>Dru\u017eba Acredia se je v okviru Globalnega dogovora Zdru\u017eenih narodov prostovoljno zavezala, da bo svojo strategijo in poslovne dejavnosti uskladila z univerzalnimi na\u010deli o \u010dlovekovih pravicah, delu, okolju in boju proti korupciji ter sprejela ukrepe za doseganje dru\u017ebenih ciljev.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/eur03.safelinks.protection.outlook.com\/?url=https%3A%2F%2Fwww.acredia.at%2Fsl%2F&amp;data=05%7C02%7Cneli.jelinovic%40acredia.at%7C31c8194a221e4366fb5108de9f91f03d%7C15bcf80839d743d39544a061ea03b66a%7C1%7C0%7C639123646341965390%7CUnknown%7CTWFpbGZsb3d8eyJFbXB0eU1hcGkiOnRydWUsIlYiOiIwLjAuMDAwMCIsIlAiOiJXaW4zMiIsIkFOIjoiTWFpbCIsIldUIjoyfQ%3D%3D%7C0%7C%7C%7C&amp;sdata=deLOODbz9CZE2%2F7YUoTuU6iWY52T1H98R2kBhkT9NW4%3D&amp;reserved=0\">Ve\u010d o Acredii &#8230;<\/a><\/p>\n<p><!-- notionvc: a10cb97a-962a-448e-b7ab-de7f06647ad4 --><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u0160tevilo ste\u010dajev podjetij se bo v letu 2026 na globalni ravni pove\u010dalo za 6 %, kar je bistveno ve\u010d kot v napovedi pred za\u010detkom krize (3 %) Za leto 2027 ne pri\u010dakujemo ve\u010d upada, saj se bodo namesto tega razmere predvidoma stabilizirale na visoki ravni Konflikt na Bli\u017enjem vzhodu bo po svetu povzro\u010dil pribli\u017eno 15.000 [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":7471,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-23242","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-unkategorisiert"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23242","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=23242"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23242\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":23245,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23242\/revisions\/23245"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7471"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=23242"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=23242"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=23242"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}