{"id":20668,"date":"2025-12-09T09:19:10","date_gmt":"2025-12-09T08:19:10","guid":{"rendered":"https:\/\/acredia.at\/?p=20668"},"modified":"2025-12-09T09:19:10","modified_gmt":"2025-12-09T08:19:10","slug":"acredia-za-razogljicenje-letalstva-bo-do-leta-2050-potrebnih-44-bilijona-eur-nalozb","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/acredia.at\/sl\/news-presse\/meldung\/acredia-za-razogljicenje-letalstva-bo-do-leta-2050-potrebnih-44-bilijona-eur-nalozb\/","title":{"rendered":"Acredia: Za razoglji\u010denje letalstva bo do leta 2050 potrebnih 4,4 bilijona EUR nalo\u017eb"},"content":{"rendered":"

Prispevek globalnega letalstva h globalnemu segrevanju zna\u0161a pribli\u017eno 6 %. Prizadevanja za oglji\u010dno nevtralnost panoge bodo do leta 2050 zahtevala nalo\u017ebe v vi\u0161ini 5,1 bilijona USD (pribli\u017eno 4,4 bilijona EUR).\u00b9<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

DUNAJ, 9. december 2025\u00a0\u2013 Letalstvo sodi med sektorje, v katerih je doseganje globalnih podnebnih ciljev \u0161e posebej zahtevno. Panoga je vsako leto odgovorna za pribli\u017eno eno gigatono emisij CO\u2082, kar ustreza pribli\u017eno 2,5 % svetovnih emisij. Ob upo\u0161tevanju dodatnih u\u010dinkov segrevanja, kot so kondenzacijske sledi in du\u0161ikovi oksidi, se dele\u017e letalstva pove\u010da na okoli 6 %. Po podatkih nove raziskave, ki jo je mednarodna kreditna zavarovalnica Acredia izvedla v sodelovanju z dru\u017ebo Allianz Trade, bodo za to, da bo sektor bistveno prispeval k doseganju neto ni\u010delnih emisij do leta 2050, potrebne skupne nalo\u017ebe v vi\u0161ini 5,1 bilijona USD.<\/p>\n

\u00bbPreobrazba letalstva bo draga, vendar bi bilo ohranjanje obstoje\u010dega stanja na dolgi rok \u0161e dra\u017eje,\u00ab pravi Michael Kolb, \u010dlan uprave skupine Acredia. \u00bbPrehod na podnebno nevtralno letalstvo bodo omogo\u010dili le trajnostna goriva, tehnolo\u0161ke inovacije in u\u010dinkovitej\u0161i poslovni modeli.\u00ab<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Velik vpliv panoge na podnebje zahteva usklajeno ukrepanje<\/span><\/b><\/p>\n

V letu 2023 je letalstvo povzro\u010dilo pribli\u017eno eno gigatono emisij CO\u2082, kar predstavlja pribli\u017eno 2,5 % svetovnih emisij, ki jih povzro\u010da \u010dlovek. Ob upo\u0161tevanju dodatnih u\u010dinkov, kot so kondenzacijske sledi in du\u0161ikovi oksidi, se prispevek panoge k globalnemu segrevanju pove\u010da na okoli 6 %. Vse to odra\u017ea zahtevnost doseganja podnebne nevtralnosti.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Ob\u010dutno zmanj\u0161anje oglji\u010dnega odtisa letalstva bo zahtevalo kombinacijo novih tehnologij, alternativnih goriv, u\u010dinkovitej\u0161ih poslovnih modelov in jasnih politi\u010dnih okvirov. Trajnostno letalsko gorivo pri tej preobrazbi igra osrednjo vlogo, saj lahko emisije namre\u010d zmanj\u0161a za 60-90 % in je zdru\u017eljivo z obstoje\u010dimi letalskimi flotami, vendar njegov trenutni dele\u017e v svetovni porabi goriva zna\u0161a le majhen del potrebnega.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Za \u0161iroko dostopnost trajnostnega letalskega goriva bodo potrebne obse\u017ene nalo\u017ebe v obnovljive vire energije, raznolike vire surovin in sodobne proizvodne zmogljivosti, ki jih bodo podpirali zanesljivi in dolgoro\u010dni zakonodajni okvirji.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Trgovanje z emisijami bo ostalo prehodno orodje<\/span><\/b><\/h2>\n


\nTr\u017eno usmerjeni mehanizmi, kot so emisijski kuponi, lahko kratkoro\u010dno podprejo razoglji\u010denje. Vendar se pri\u010dakuje, da se bodo stro\u0161ki v prihodnjih letih bistveno pove\u010dali, kar bi lahko letalske dru\u017ebe obremenilo za do 9,5 milijarde USD letno, kar ustreza pribli\u017eno 26 % letnega \u010distega dobi\u010dka industrije. Za letalske dru\u017ebe, ki opravljajo lete znotraj Evropskega gospodarskega prostora ter vanj in iz njega, imajo obveznosti v okviru sistema Evropske unije (EU) za trgovanje z emisijami (ETS) prednost pred globalnim mehanizmom za izravnavo emisij CO2 iz mednarodnega letalstva (CORSIA). To bi lahko do leta 2030 za letalske dru\u017ebe pomenilo letne stro\u0161ke med 5,6 in 10 milijardami EUR. \u00bbTrgovanje z emisijami lahko pomaga premostiti prehod, vendar ne more nadomestiti strukturnih sprememb,\u00ab je poudaril Kolb.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Dosledno pove\u010devanje dele\u017ea trajnostnih goriv in uvedba novih tehnologij sta nujna<\/span><\/b><\/h2>\n

 <\/p>\n

Raziskava razkriva, da bo za razoglji\u010denje letalstva do leta 2050 potrebnih skupno 5,1 bilijona USD nalo\u017eb. Pomemben del bo namenjen \u0161iritvam proizvodnje energije iz obnovljivih virov za podporo sinteti\u010dnim gorivom in novim pogonskim sistemom. Nadaljnje nalo\u017ebe bodo potrebne za globalno \u0161iritev uporabe trajnostnega letalskega goriva, dodatna sredstva pa bodo namenjena zajemu ogljika in pove\u010danju kapacitet elektrolize. Preostali dele\u017e bosta predstavljala razvoj in uporaba letal naslednje generacije, kar bo omogo\u010dilo dolgoro\u010dne prihranke energije in zmanj\u0161anje emisij.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Pove\u010dano povpra\u0161evanje pove\u010duje nujnost ukrepanja\u00a0<\/span><\/b><\/h2>\n


\nDo leta 2050 naj bi se \u0161tevilo potnikov na globalni ravni pove\u010dalo s sedanjih pribli\u017eno 4,5 milijarde na ocenjenih 12,4 milijarde. Rast v Evropi bo sicer zmernej\u0161a, a bo \u0161e vedno presegla 50 %. Kratke razdalje predstavljajo \u0161e posebej velik potencial za zmanj\u0161anje emisij. Na\u010drtovana \u0161iritve evropske mre\u017ee hitrih \u017eeleznic na skoraj 50.000 kilometrov do leta 2050, za kar je namenjenih ve\u010d kot 890 milijard EUR nalo\u017eb, bi lahko nadomestila \u0161tevilne doma\u010de lete in lete znotraj Evrope, s \u010dimer bi pomembno prispevala k zmanj\u0161anju emisij.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

\u00b9 <\/span>Ocenjeni znesek predstavlja skupne nalo\u017ebe, potrebne za razoglji\u010denje celotne panoge, vklju\u010dno z vsemi deli vrednostne verige, kot so proizvodnja trajnostnega letalskega goriva, obnovljiva energija, zajem ogljika in novi pogonski sistemi.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Celotna raziskava je na voljo <\/span>tukaj<\/span><\/a><\/span><\/u><\/b>.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Dodatne informacije<\/strong><\/p>\n

Stefan Lindlbauer<\/strong>, vodja marketinga, komunikacij in digitalnih tehnologij, Acredia Versicherung AG<\/p>\n

Tel: +43 (0)5 01 02-2150, e-po\u0161ta: stefan.lindlbauer@acredia.at<\/a><\/u><\/p>\n

 <\/p>\n

Jure Mesari\u010d<\/strong>, MA marketing d. o. o.<\/p>\n

Tel.: 040 798 535, e-po\u0161ta: jure.mesaric@mamarketing.si<\/a><\/u><\/p>\n

 <\/p>\n

O skupini Acredia<\/strong><\/p>\n

ACREDIA je mednarodna kreditna zavarovalnica s sede\u017eem na Dunaju, ki je del globalne mre\u017ee Allianz Trade. ACREDIA z ve\u010d kot 35,7 milijarde EUR zavarovane izpostavljenosti zanesljivo \u0161\u010diti doma\u010da in mednarodna podjetja pred zamudami pri pla\u010dilih. Delni\u010darja sta Oesterreichische Kontrollbank AG in Allianz Trade, vodilni svetovni ponudnik kreditnih zavarovanj. Leta 2024 je skupina ACREDIA ustvarila 88,3 milijona EUR prihodkov.<\/p>\n

Dru\u017eba Acredia se je v okviru Globalnega dogovora Zdru\u017eenih narodov prostovoljno zavezala, da bo svojo strategijo in poslovne dejavnosti uskladila z univerzalnimi na\u010deli o \u010dlovekovih pravicah, delu, okolju in boju proti korupciji ter sprejela ukrepe za doseganje dru\u017ebenih ciljev. Ve\u010d o Acredii …<\/a><\/u><\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prispevek globalnega letalstva h globalnemu segrevanju zna\u0161a pribli\u017eno 6 %. Prizadevanja za oglji\u010dno nevtralnost panoge bodo do leta 2050 zahtevala nalo\u017ebe v vi\u0161ini 5,1 bilijona USD (pribli\u017eno 4,4 bilijona EUR).\u00b9   DUNAJ, 9. december 2025\u00a0\u2013 Letalstvo sodi med sektorje, v katerih je doseganje globalnih podnebnih ciljev \u0161e posebej zahtevno. Panoga je vsako leto odgovorna za […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":7471,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[75],"tags":[],"class_list":["post-20668","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news-sl"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/20668","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=20668"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/20668\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":20671,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/20668\/revisions\/20671"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7471"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=20668"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=20668"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=20668"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}