{"id":13748,"date":"2024-07-03T15:15:44","date_gmt":"2024-07-03T13:15:44","guid":{"rendered":"https:\/\/acredia.at\/?p=13748"},"modified":"2024-07-03T15:15:44","modified_gmt":"2024-07-03T13:15:44","slug":"gospodarska-napoved-za-obdobje-2024-25-sredi-leta-vse-moznosti-odprte","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/acredia.at\/sl\/news-presse\/meldung\/gospodarska-napoved-za-obdobje-2024-25-sredi-leta-vse-moznosti-odprte\/","title":{"rendered":"Gospodarska napoved za obdobje 2024-25 sredi leta: Vse mo\u017enosti odprte"},"content":{"rendered":"<p><strong>Povzetek<\/strong><\/p>\n<p><strong>Prihajajo\u010di politi\u010dni rezultati bodo ponovno preizku\u0161ali odpornost.<\/strong> Globalna rast je v prvi polovici leta dosegla najni\u017ejo raven, vendar se svetovni proizvodni sektor \u0161e naprej soo\u010da s prese\u017eno ponudbo, \u0161e posebej nizko povpra\u0161evanje pa je v obmo\u010dju evra. Tveganje recesije v evrskem obmo\u010dju ostaja, prav tako pa preti tudi ZDA, kjer se trg dela umirja. Na splo\u0161no v letih 2024 in 2025 pri\u010dakujemo rast globalnega BDP za 2,8 odstotka, pri \u010demer se bo rast v letu 2025 v ZDA upo\u010dasnila na 1,7 odstotka, v evrskem obmo\u010dju pa na 1,4 odstotka. Kitajska bo nadaljevala z obvladovanjem upo\u010dasnjene rasti (+4,3 odstotka v letu 2025). Tveganja ostajajo prete\u017eno negativna zaradi pove\u010dane negotovosti v supervolilnem letu in nadaljevanja globalnih konfliktov. Na\u0161 negativni scenarij (fiskalna odstopanja in nara\u0161\u010dajo\u010da geopoliti\u010dna tveganja) bi pomenil za 1,5 odstotne to\u010dke ni\u017ejo globalno rast in za 1 odstotno to\u010dko vi\u0161jo inflacijo, kar bi pomenilo, da bodo obrestne mere dlje \u010dasa ostale vi\u0161je.<\/p>\n<p><strong>Centralne banke so zaradi dolgoro\u010dne inflacije odlo\u017eile ali upo\u010dasnile ni\u017eanje obrestnih mer.<\/strong> Ciljna inflacija bo verjetno dose\u017eena v za\u010detku leta 2025, kar je \u0161est mesecev pozneje, kot je bilo sprva pri\u010dakovano. V svetovnem merilu bo inflacija v letu 2024 predvidoma zna\u0161ala 5,6 odstotka, leta 2025 pa 3,9 odstotka. V ZDA bo zna\u0161ala 2 odstotka, v evrskem obmo\u010dju pa 2,1 odstotka. Kitajska se bo izvila iz prime\u017ea deflacije (1,5 odstotka). Svojo napoved za prvo zni\u017eanje obrestnih mer ameri\u0161ke centralne banke smo prestavili na december, nato pa bo sledilo 5 zni\u017eanj obrestnih mer v letu 2025 (na 4 odstotke). Evropska centralna banka bo septembra \u0161e enkrat zni\u017eala obrestno mero, nato pa bo po\u010dakala na ameri\u0161ko centralno banko pred nadaljnjim spro\u0161\u010danjem obrestnih mer v letu 2025 s \u0161e \u0161tirimi zni\u017eanji na 2,5 odstotka. Ker ameri\u0161ka centralna banka \u0161e vedno ne izra\u017ea optimizma, bodo centralne banke na trgih v razvoju \u0161e naprej previdne pri zni\u017eevanju obrestnih mer.<\/p>\n<p><strong>Fiskalni impulz je v ve\u010djih razvitih gospodarstvih le zmerno negativen, nadaljnji ukrepi za fiskalno konsolidacijo pa bodo odlo\u017eeni na \u010das po volitvah.<\/strong> V Evropi bo vsa pozornost usmerjena v na\u010drte za prilagoditev v sedmih dr\u017eavah, ki ne spo\u0161tujejo na novo uvedenih fiskalnih pravil (Francija, Italija, Belgija, Poljska, Romunija, Mad\u017earska). Za zmanj\u0161anje dele\u017ea javnega dolga so potrebni primarni prese\u017eki, ki v povpre\u010dju presegajo 1,5 odstotka BDP (za primanjkljaje, ni\u017eje od 3 odstotkov ob koncu leta 2023).<\/p>\n<p><strong>Konec recesije za svetovno trgovino bo podprl rast v nalo\u017ebah v letu 2025.<\/strong> Spro\u0161\u010danje finan\u010dnih in monetarnih pogojev bo potekalo hitreje, vendar bodo podjetja z ve\u010djimi nalo\u017ebenimi odlo\u010ditvami \u0161e naprej po\u010dakala zaradi vse ve\u010dje (geo)politi\u010dne negotovosti. \u200bEvropski potro\u0161niki so \u0161e vedno zadr\u017eani, saj negotovost prepre\u010duje vi\u0161jo potro\u0161njo in \u0161e naprej vpliva na vi\u0161je stopnje var\u010devanja.<\/p>\n<p><strong>Trgom v razvoju bi lahko koristila diverzifikacija dobavnih verig.<\/strong> Stro\u0161kovna konkuren\u010dnost se je od leta 2015 izbolj\u0161ala skoraj povsod, razen v Srednji in Vzhodni Evropi. Jugovzhodna Azija je v \u0161e posebej dobrem polo\u017eaju za privabljanje nalo\u017eb. Odporna raven doma\u010de porabe bo tudi v letu 2025 \u0161e naprej podpirala rast BDP v vseh regijah, \u010deprav bo ostala na ravni pred krizo.<\/p>\n<p><strong>Dobi\u010dki podjetij ne padajo, vendar \u010dezatlantski razkorak ostaja, nalo\u017ebe pa ostajajo na najni\u017eji mo\u017eni ravni.<\/strong> Dobi\u010dki ne padajo, vendar 60 odstotkov sektorjev v ZDA dosega bolj\u0161e rezultate od primerljivih evropskih. Posojila podjetjem ostajajo na nizki ravni, saj ve\u010dina podjetij vlaga lastna sredstva, da nadomesti amortizacijo. Ob tem 20 odstotkov sektorjev vlaga premalo glede na amortizacijo.<\/p>\n<p><strong>Kapitalski trgi \u0161e naprej uspevajo.<\/strong> Svetovni kapitalski trgi so uspe\u0161ni zaradi dosledno visoke ravni dobi\u010dkov in srednjero\u010dnih trendov, kot sta umetna inteligenca in vra\u010danje proizvodnje v izvorne dr\u017eave. Kljub visokim vrednostim ameri\u0161kih delnic v letu 2024 pri\u010dakujemo nizko dvomestno donosnost, \u010de premik v politiki ostane nespremenjen in dobi\u010dki ostanejo na dosedanji ravni. Postopni premiki v politiki bodo verjetno zni\u017eali dolgoro\u010dne donose, pri \u010demer se bodo nem\u0161ke dr\u017eavne obveznice izkazale kot varna dolgoro\u010dna nalo\u017eba. V ZDA lahko velik javnofinan\u010dni primanjkljaj pomeni, da bodo donosi dlje \u010dasa ostali vi\u0161ji. Povpra\u0161evanje po posojilih za podjetja ostaja na visoki ravni s privla\u010dnimi donosi kljub nizkim pribitkom. Pribitki za podjetja bodo verjetno ostali stabilni zaradi stalno visokih dobi\u010dkov in obvladljivih kazalnikov dolga. Pisarni\u0161ke nepremi\u010dnine v ZDA se \u0161e niso izkopale iz najhuj\u0161ega. Pri\u010dakujemo, da bodo vrednosti poslovnih nepremi\u010dnin dosegle najni\u017ejo raven v letu 2024, ko se bo za\u010del cikel zni\u017eevanja obrestnih mer. Vendar pa so poslovne nepremi\u010dnine \u0161e naprej tar\u010da negativnih strukturnih dejavnikov. Stopnje nezasedenosti so zaradi \u0161ibkega povpra\u0161evanja dosegle rekordne vrednosti, nalo\u017ebe ostajajo \u0161ibke kljub znatnim popravkom v vrednosti transakcij, igralci na trgu pa nekaterih izgub v vrednosti \u0161e niso internalizirali.<\/p>\n<p>Celotno \u0161tudijo v angle\u0161\u010dini lahko prenesete\u00a0<a href=\"https:\/\/acredia.at\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/Global-Economic-Outlook-Q2-2024.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj.<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Povzetek Prihajajo\u010di politi\u010dni rezultati bodo ponovno preizku\u0161ali odpornost. Globalna rast je v prvi polovici leta dosegla najni\u017ejo raven, vendar se svetovni proizvodni sektor \u0161e naprej soo\u010da s prese\u017eno ponudbo, \u0161e posebej nizko povpra\u0161evanje pa je v obmo\u010dju evra. Tveganje recesije v evrskem obmo\u010dju ostaja, prav tako pa preti tudi ZDA, kjer se trg dela umirja. [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":13670,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[75],"tags":[],"class_list":["post-13748","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news-sl"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13748","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=13748"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13748\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13749,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13748\/revisions\/13749"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13670"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=13748"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=13748"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=13748"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}