Pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo potekale med 6. in 9. junijem, so mnenja o Evropski uniji (EU) mo\u010dno razdeljena, je pokazala \u0161esta izdaja raziskave Allianz Pulse.\u00a0Zajela je \u0161est tiso\u010d prebivalcev velikih dr\u017eav \u010dlanic EU (Nem\u010dija, Francija, Italija, \u0160panija, Poljska in Avstrija) in je preu\u010devala njihova stali\u0161\u010da glede politi\u010dnih in gospodarskih tem ter njihova pri\u010dakovanja za prihodnost.<\/p>\n
Rezultati raziskave razkrivajo zaskrbljujo\u010do sliko razdvojenosti med prebivalci EU. Medtem ko sta \u0160panija (+25,8 %) in Avstrija (+21,5 %) edini dr\u017eavi, kjer prevladuje zadovoljstvo z EU, so mnenja v Nem\u010diji in Italiji razdeljena, v Franciji pa \u0161e vedno mo\u010dno prevladuje protievropsko stali\u0161\u010de (-22,3 %).<\/p>\n
Te razlike se odra\u017eajo tudi v prioritetah prebivalcev EU. Inflacija, \u017eivljenjski stro\u0161ki, delovna mesta, gospodarstvo in zdravstvo so glavne skrbi anketirancev. Gospodarska rast je bila v raziskavi izpostavljena kot najpomembnej\u0161a tema (50,5 %) in prevladuje v vseh dr\u017eavah, razen v Avstriji. Ve\u010dina anketirancev je pesimisti\u010dna glede gospodarskih obetov, \u010deprav se stopnja pesimizma razlikuje med dr\u017eavami. Francozi (-45 %) in Nemci (-32,3 %) so najbolj pesimisti\u010dni, medtem ko so Poljaki kljub prevladujo\u010demu pesimizmu (-2,8 %) \u0161e vedno najbolj optimisti\u010dni. V Italiji se je razpolo\u017eenje zaradi izbolj\u0161anja gospodarskih kazalnikov v zadnjih letih nekoliko izbolj\u0161alo, vendar ostaja precej mra\u010dno (-17,6 %).<\/p>\n
Neenakost (37,4 %) in izobra\u017eevalni sistem (33,5 %) sta naslednji temi po pomembnosti, medtem ko zeleni cilji EU in skupno zadol\u017eevanje niso med glavnimi skrbmi anketirancev. Zelena preobrazba ostaja za ve\u010dino anketirancev (20,2 %) nepomembna tema, tudi druga priljubljena tema v Bruslju \u2013 skupno zadol\u017eevanje \u2013 ne vzbuja zanimanja: le 16,5 % anketirancev meni, da je pomembna.<\/p>\n
Mnenja o zelenih ciljih EU so me\u0161ana. Skoraj enako \u0161tevilo anketirancev meni, da zeleni cilji EU niso dovolj ambiciozni (20,0 %) in da so preve\u010d ambiciozni (26,3 %). 25,8 % vpra\u0161anih se strinja z zastavljenimi cilji, vendar jih 17,8 % zavra\u010da kot neprakti\u010dne ali nesmiselne (10,4 % vpra\u0161anih pa nima mnenja o tej temi). Poleg tega se med starej\u0161imi anketiranci krepi protizeleno mnenje, kar poglablja generacijski razkorak glede te teme.<\/p>\n
Raziskava je pokazala tudi, da se stopnja polarizacije v Evropi razlikuje med dr\u017eavami. V Nem\u010diji in Avstriji se 81 % anketirancev uvr\u0161\u010da v sredino politi\u010dnega spektra (sredina, sredina-desno in sredina-levo). V Italiji (67 %), na Poljskem (62 %) in v \u0160paniji (57 %) je ta dele\u017e manj\u0161i, v Franciji pa je z 49 % najni\u017eji.<\/p>\n
Kljub razlikam v mnenjih in izzivih se ve\u010dina Evropejcev strinja o potrebi po ohranitvi suverene in odprte Evrope. Manj kot 30 % jih meni, da bi se EU morala pridru\u017eiti ZDA (20,4 %) ali Kitajski (7,9 %). Prevladuje \u017eelja po ohranitvi statusa quo ali vzpostavitvi Evrope kot tretje neodvisne sile, ki bi ohranila enako oddaljenost od Kitajske in ZDA.<\/p>\n
Vendar pa so prebivalci EU zaskrbljeni, da bo generativna umetna inteligenca pove\u010dala neenakost. Mlaj\u0161i anketiranci in tisti z ni\u017ejimi dohodki so bolj nagnjeni k temu, da umetno inteligenco vidijo kot gro\u017enjo delovnim mestom.<\/p>\n
Raziskava je pokazala, da je EU na razpotju. \u010ceprav so mnenja o njeni vlogi in prihodnosti razdeljena, obstaja skupno mnenje o potrebi po re\u0161evanju pere\u010dih gospodarskih izzivov. \u010ce se bo nova Evropska komisija osredoto\u010dila na spodbujanje gospodarske rasti in naslovila zaskrbljenost prebivalcev glede \u017eivljenjskih stro\u0161kov ter neenakosti, lahko EU okrepi svojo enotnost in zgradi bolj\u0161o prihodnost za vse dr\u017eave \u010dlanice.<\/p>\n