{"id":10140,"date":"2009-01-24T14:04:00","date_gmt":"2009-01-24T13:04:00","guid":{"rendered":"https:\/\/blueberry.dev.innotiv.design\/napoved-svetovnega-gospodarstva-za-leto-2024\/"},"modified":"2024-07-15T10:15:46","modified_gmt":"2024-07-15T08:15:46","slug":"napoved-svetovnega-gospodarstva-za-leto-2024","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/acredia.at\/sl\/napoved-svetovnega-gospodarstva-za-leto-2024-1\/","title":{"rendered":"Napoved svetovnega gospodarstva za leto 2024"},"content":{"rendered":"<p>10 klju\u010dnih tem za podjetja<\/p>\n<p><strong>Napoved svetovnega gospodarstva za leto 2024 &#8211; 10 klju\u010dnih tem za podjetja<\/strong><\/p>\n<p>Preteklo poslovno leto so zaznamovali visoka inflacija, nara\u0161\u010dajo\u010de obrestne mere in obremenjene dobavne verige. Dobi\u010dki podjetij so bili pod pritiskom, \u0161tevilna podjetja so morala pose\u010di v svoje denarne rezerve, \u0161tevilo pla\u010dilno nesposobnih podjetij v \u0161tevilnih dr\u017eavah pa je \u017ee tako visoko kot pred pandemijo. Kako se bo svetovno gospodarstvo razvijalo leta 2024? Analizirali smo deset klju\u010dnih tem, ki bodo zaznamovale prihodnje leto.<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Supervolilno leto prina\u0161a negotovost<\/strong>: leta 2024 bodo Evropejci volili predstavnike EU, portugalski, belgijski, indijski, mehi\u0161ki in britanski volivci bodo volili svoje poslance, ZDA, Mehika, Tajvan in Romunija pa nove predsednike. Jeseni bodo nacionalne volitve tudi v Avstriji. Zaradi \u0161tevilnih negotovih volilnih izidov se bodo gospodinjstva in podjetja najverjetneje odlo\u010dila, da bodo po\u010dakala in prelo\u017eila pomembne gospodarske odlo\u010ditve &#8211; od ve\u010djih nakupov do obse\u017enih nalo\u017eb.<\/li>\n<li><strong>Ali je recesije konec?<\/strong> Na\u0161a ekipa strokovnjakov pri\u010dakuje mehak pristanek v evrskem obmo\u010dju in ZDA. Vendar pa se bo v Evropi v prvi polovici leta 2024 verjetno pove\u010dalo tveganje dolgotrajne recesije, saj se je na posojilojemalce preneslo le 60 odstotkov dviga klju\u010dnih obrestnih mer. Za leto 2024 zato napovedujemo rast BDP v vi\u0161ini 0,8 odstotka za evroobmo\u010dje, 1,4 odstotka za ZDA, 4,6 odstotka za Kitajsko in 0,6 odstotka za Zdru\u017eeno kraljestvo.<\/li>\n<li><strong>Dezinflacija pridobiva na mo\u010di:<\/strong> zaradi vse manj\u0161ega povpra\u0161evanja ter pozitivnih osnovnih u\u010dinkov pri energentih in hrani pridobiva dezinflacija na mo\u010di. Pri\u010dakujemo, da bodo centralne banke spremenile smer prej, kot pri\u010dakujejo ekonomisti (tj. poleti 2024), saj je za ohladitev pregretega trga dela potreben \u010das. Inflacija na podro\u010dju storitev in rast pla\u010d namre\u010d \u0161e naprej izvajata pritisk na inflacijo &#8211; celo v Avstriji z mo\u010dnim storitvenim sektorjem. Do konca leta 2024 pri\u010dakujemo, da bodo klju\u010dne obrestne mere v ZDA zna\u0161ale 4,5 %, v evroobmo\u010dju 3,5 % in v Zdru\u017eenem kraljestvu 4,5 %.<\/li>\n<li><strong>Podjetja morajo sama prevzeti krmilo:<\/strong> fiskalne varnostne mre\u017ee v Evropi po\u010dasi razpadajo, saj se je ve\u010dina dr\u017eav zavezala k zmernemu zmanj\u0161anju prora\u010dunskih primanjkljajev. \u010ceprav je nem\u0161ki vladi v zadnjem trenutku uspelo dose\u010di dogovor o prora\u010dunu, to ne bo pomenilo ve\u010dje spodbude za gospodarstvo. V ZDA je prora\u010dunska konsolidacija zaenkrat \u0161e vedno le besedna igra.<\/li>\n<li><strong>Svetovna trgovina okreva:<\/strong> svetovna trgovina naj bi si po dveh letih podpovpre\u010dne rasti BDP nekoliko opomogla. Ker evropske dr\u017eave opu\u0161\u010dajo trgovinsko recesijo, azijske dr\u017eave (razen Kitajske) pa imajo \u0161e naprej koristi od prestrukturiranja globalnih vrednostnih verig, bodo vodilne pri okrevanju. Poleg tega se bodo zaloge v podjetjih verjetno po\u010dasi zmanj\u0161evale, kar bo prav tako prispevalo k rasti.<\/li>\n<li><strong>Kitajska ostaja antijunak:<\/strong> v za\u010detku leta je bilo veliko upanja, da bodo kitajski potro\u0161niki spodbudili svetovno gospodarstvo. Vendar pa se Kitajska \u0161e vedno spopada s te\u017eavami na nepremi\u010dninskem trgu, zaupanje potro\u0161nikov pa ostaja skromno. Da bi nadomestila del izgub na svetovnih izvoznih trgih in \u0161ibko doma\u010de povpra\u0161evanje, Kitajska je in bo \u0161e naprej pove\u010devala svojo politi\u010dno podporo in hkrati pove\u010devala nalo\u017ebe v tujini, da bi utrdila svoj vpliv.<\/li>\n<li><strong>Dr\u017eave v vzponu obvladujejo inflacijo:<\/strong> \u010deprav se \u0161tevilne dr\u017eave v vzponu spopadajo z vi\u0161jimi stro\u0161ki financiranja in v\u010dasih napetim socialnim okoljem, bi morale biti sposobne obvladovati inflacijo. Padajo\u010de obrestne mere, \u0161ibkej\u0161i dolar in manj\u0161i prora\u010dunski primanjkljaji prispevajo k laj\u0161anju razmer. Vendar to ne bo sprehod po parku, saj bi lahko politi\u010dne napake izni\u010dile dosedanje uspehe. Dr\u017eave, kot so Egipt, Argentina in Gana, se bodo \u0161e naprej soo\u010dale z velikimi ovirami zaradi visokih dolgov, ki jih bo treba drago refinancirati.<\/li>\n<li><strong>\u0160tevilo insolventnih postopkov nara\u0161\u010da, nekateri sektorji pa trpijo:<\/strong> \u0161tevilo ste\u010dajev nara\u0161\u010da v ve\u010dini dr\u017eav, tudi v Avstriji, kjer je letos propadlo ve\u010d podjetij kot pred desetimi leti. Zdi se, da obstaja razkorak med MSP, ki se spopadajo z likvidnostnimi te\u017eavami, in ve\u010djimi podjetji, ki ostajajo odporna. Zvi\u0161evanje obrestnih mer bo verjetno \u0161e naprej vplivalo na dobi\u010dkonosnost in likvidnost, medtem ko se rast prodaje upo\u010dasnjuje. Nekateri sektorji, kot so nepremi\u010dnine, obnovljivi viri energije in gradbeni\u0161tvo, so sredi viharja z visokimi stopnjami dolga, amortizirljivimi sredstvi in visokimi potrebami po financiranju tako stro\u0161kov poslovanja kot investicijskih izdatkov.<\/li>\n<li><strong>Dolgoro\u010dne obrestne mere ostajajo visoke:<\/strong> malo verjetno je, da se bodo dolgoro\u010dne obrestne mere do leta 2024 bistveno zni\u017eale, saj so bili politi\u010dni var\u010devalni ukrepi \u017ee vra\u010dunani v ceno, ponudba pa bo ohranila pritisk na zvi\u0161anje. V razvitih gospodarstvih bodo delnice ob pove\u010dani volatilnosti najverjetneje ustvarjale pribli\u017eno 5-odstotne donose. Razmiki pri podjetni\u0161kih obveznicah so se izkazali za odporne, kar ka\u017ee na zaupanje trga v mehak pristanek. \u010ceprav so splo\u0161ni obeti previdno optimisti\u010dni, je treba upo\u0161tevati morebitna tveganja v nekaterih tr\u017enih segmentih (npr. poslovne nepremi\u010dnine, energetika itd.).<\/li>\n<li><strong>Pomanjkanje likvidnosti se pove\u010duje:<\/strong> kljub te\u017ekim razmeram in finan\u010dnim razpokam, ki so postale vidne zaradi kratkotrajne ban\u010dne krize v ZDA, trgi niso upo\u0161tevali vse ve\u010djega pritiska na likvidnost. Pri\u010dakujemo, da se bo pomanjkanje likvidnosti \u0161e okrepilo in pove\u010dalo pritisk na razmike med podjetji. Vendar se zdi, da tveganja niso sistemska, saj je \u0161e vedno dovolj manevrskega prostora tako za podjetja kot za politi\u010dne odlo\u010devalce.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Celotno \u0161tudijo dru\u017eb Acredia in Allianz Trade si lahko ogledate tukaj: <a href=\"https:\/\/acredia.at\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/economic-outlook-AZT.pdf\">Download<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>10 klju\u010dnih tem za podjetja Napoved svetovnega gospodarstva za leto 2024 &#8211; 10 klju\u010dnih tem za podjetja Preteklo poslovno leto so zaznamovali visoka inflacija, nara\u0161\u010dajo\u010de obrestne mere in obremenjene dobavne verige. Dobi\u010dki podjetij so bili pod pritiskom, \u0161tevilna podjetja so morala pose\u010di v svoje denarne rezerve, \u0161tevilo pla\u010dilno nesposobnih podjetij v \u0161tevilnih dr\u017eavah pa je [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":5476,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[75],"tags":[],"class_list":["post-10140","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news-sl"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10140","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10140"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10140\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14007,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10140\/revisions\/14007"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5476"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10140"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10140"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10140"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}