V 25 letih od uvedbe evra se je gospodarska vrzel med ZDA in evroobmo\u010djem skoraj potrojila.<\/p>\n
V 25 letih od uvedbe evra se je gospodarska vrzel med ZDA in evroobmo\u010djem skoraj potrojila.<\/strong> Leta 1999, ko je bil uveden euro, je bilo gospodarstvo ZDA po pariteti kupne mo\u010di za 11 % ve\u010dje od gospodarstva euroobmo\u010dja, od takrat pa se je ta razlika pove\u010dala na 30 %. Tudi po vrednostih na prebivalca so ZDA dale\u010d pred Evropo: leta 2022 je bil realni dohodek povpre\u010dnega Ameri\u010dana po pariteti kupne mo\u010di za 35 % vi\u0161ji od povpre\u010dnega Evropejca – tik pred finan\u010dno krizo leta 2008 je bil ta dele\u017e \u0161e vedno 27 %.<\/p>\n Res je, da so nekatere gonilne sile prevlade ZDA njene strukturne prednosti: ni\u017eji stro\u0161ki dr\u017eavnega financiranja (glede na rast), ni\u017eji stro\u0161ki energije, velika prednost v tehnolo\u0161kem sektorju in bolj\u0161e demografske razmere.<\/strong> Zaradi velikega in likvidnega trga dr\u017eavnih obveznic se lahko ameri\u0161ka vlada iz recesije izkoplje in se izogne negativnim u\u010dinkom, medtem ko imajo dr\u017eave euroobmo\u010dja veliko manj fiskalnega manevrskega prostora zaradi tveganj nepla\u010dila dr\u017eavnih obveznosti in pretvorbe valut. Poleg tega so cene elektri\u010dne energije v ZDA zaradi bogatih zalog zemeljskega plina precej ni\u017eje, kar je glede na sedanjo energetsko in geopoliti\u010dno negotovost \u0161e posebej koristno.<\/p>\n \u010ceprav so ZDA pri nekaterih klju\u010dnih surovinah odvisne od tujih dobaviteljev, imajo veliko zalog premoga, bakra, svinca, \u017eeleza, lesa, boksita in urana, ki so bistveni za prehod na zeleno energijo.<\/p>\n ZDA imajo koristi tudi od tega, da so sede\u017e vodilnih svetovnih tehnolo\u0161kih podjetij, ki imajo bolj\u0161i dostop do financiranja v zgodnji fazi razvoja in mednarodnih talentov, ter da so pred ve\u010dino evropskih dr\u017eav na podro\u010dju raziskav in razvoja ter prijavljanja patentov, kar jim daje ve\u010djo konkuren\u010dno prednost.<\/p>\n Vendar se Evropa obi\u010dajno spotika ob lastne vezalke: <\/strong>pretirana regulacija in birokracija upo\u010dasnjujeta rast produktivnosti, razdrobljeni kapitalski trgi pa prepre\u010dujejo u\u010dinkovito financiranje. Predpisi, ki segajo od ukrivljenosti kumaric do najmanj\u0161ega premera \u0161koljk, ovirajo inovacije in ote\u017eujejo poslovanje v euroobmo\u010dju v primerjavi z ZDA. Na lestvici Svetovne banke Doing Business so gospodarstva EU bolj\u0161a od ZDA le pri dveh kazalnikih – oskrbi z elektri\u010dno energijo in \u010dezmejni trgovini – in \u0161e to z majhno razliko.<\/p>\n V EU je \u0161e posebej te\u017eko pridobiti posojilo, kar ovira predvsem zagonska podjetja,<\/strong> podjetja pa se morajo spopadati z razli\u010dnimi zakoni in dav\u010dnimi predpisi v razli\u010dnih dr\u017eavah. Hkrati so programi gospodarskega razvoja EU preve\u010d zapleteni in razdrobljeni, zaradi \u010desar prihaja do zaostankov (npr. financiranje NGEU), poleg tega pa zasebnemu sektorju ne dajejo spodbude za pove\u010danje investicijske porabe, kot je to primer v ZDA. Politika in nacionalni interesi so prepre\u010dili napredek pri oblikovanju unije kapitalskih trgov (CMU), ki bi spodbujala \u010dezmejno delitev tveganja, zmanj\u0161ala odvisnost od ban\u010dnega financiranja in izbolj\u0161ala razporejanje kapitala, kar bi posledi\u010dno vodilo k ve\u010dji gospodarski rasti.<\/p>\n Na obzorju je (zelena) svetla lu\u010d: <\/strong>EU prevzema pionirsko vlogo pri zeleni preobrazbi. Gospodarstva euroobmo\u010dja imajo bistveno ni\u017eje skupne emisije CO2 in emisije na prebivalca kot ZDA. Poleg tega je EU jasno prevzela vodilno vlogo v trgovini z okolju prijaznim blagom: Samo Nem\u010dija presega ZDA v zelenem izvozu, 19 od 27 gospodarstev EU pa ima primerjalno prednost v trgovini z zelenim blagom. Nasprotno pa ZDA po\u010dasi izgubljajo tr\u017eni dele\u017e, njihova primerjalna prednost na podro\u010dju zelenih tehnologij pa se je s\u010dasoma zmanj\u0161ala.\u202f Ker \u017eeli EU pospe\u0161iti zeleni prehod in do leta 2050 dose\u010di neto ni\u010delne emisije, bo zeleno gospodarstvo ustvarilo ve\u010d delovnih mest, ki bodo nadomestila morebitno deindustrializacijo v nazadujo\u010dih sektorjih.<\/p>\n Za ponovno vzpostavitev splo\u0161ne konkuren\u010dne prednosti pred ZDA mora naslednji Evropski parlament nujno odpraviti ovire za ve\u010djo rast produktivnosti.<\/strong> Po junijskih volitvah v Evropski parlament je treba med najpomembnej\u0161e prednostne naloge uvrstiti: I) zmanj\u0161anje birokracije in pretirane regulacije, ii) nadaljevanje prizadevanj za poglobitev unije kapitalskih trgov, iii) premagovanje te\u017eav, ki ovirajo hitro in pravo\u010dasno \u010drpanje sredstev EU, in iv) nadaljevanje okrepljene evropske industrijske politike, da se prepre\u010di tekma med dr\u017eavami EU glede subvencij.<\/p>\n