{"id":10135,"date":"2018-04-24T09:11:00","date_gmt":"2018-04-24T07:11:00","guid":{"rendered":"https:\/\/blueberry.dev.innotiv.design\/studija-svetovna-placilna-politika-se-je-poslabsala-tako-zelo-kot-se-ni-od-leta-2008\/"},"modified":"2024-04-29T14:53:59","modified_gmt":"2024-04-29T12:53:59","slug":"studija-svetovna-placilna-politika-se-je-poslabsala-tako-zelo-kot-se-ni-od-leta-2008","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/acredia.at\/sl\/news-presse\/meldung\/studija-svetovna-placilna-politika-se-je-poslabsala-tako-zelo-kot-se-ni-od-leta-2008\/","title":{"rendered":"\u0160tudija: Svetovna pla\u010dilna politika se je poslab\u0161ala tako zelo, kot se ni od leta 2008"},"content":{"rendered":"

Svetovna pla\u010dilna morala se je bistveno poslab\u0161ala. Obdobje med izstavitvijo ra\u010duna in pla\u010dilom (DSO) se je v letu 2023 na svetovni ravni podalj\u0161alo za tri dni na 59 dni, kar je najve\u010dje pove\u010danje po letu 2008.<\/p>\n

Svetovna pla\u010dilna morala se je bistveno poslab\u0161ala. Obdobje med izstavitvijo ra\u010duna in pla\u010dilom (DSO) se je v letu 2023 na svetovni ravni podalj\u0161alo za tri dni na 59 dni, kar je najve\u010dje pove\u010danje po letu 2008.<\/p>\n

Evropska podjetja \u2013 zlasti nem\u0161ka, nizozemska in skandinavska \u2013 \u0161e naprej izkazujejo dobre pla\u010dilne prakse. Leta 2024 se bo pla\u010dilno vedenje po pri\u010dakovanjih \u0161e poslab\u0161alo, pri \u010demer se bo zmanj\u0161ala dobi\u010dkonosnost.<\/p>\n

Svetovna pla\u010dilna morala se je v zadnjem letu precej poslab\u0161ala, kot se ni od leta 2008. Obdobje med izstavitvijo ra\u010duna in pla\u010dilom, t. i. Days Sales Outstanding (DSO), se je na svetovni ravni podalj\u0161alo za tri dni in zdaj zna\u0161a 59 dni. To pove\u010danje je skoraj dvakrat ve\u010dje kot leta 2022. To je ugotovitev \u0161tudije, ki jo je izvedla kreditna zavarovalnica Acredia v sodelovanju z dru\u017ebo Allianz Trade. Med hitrimi pla\u010dniki so podjetja iz Nem\u010dije, z Nizozemske in iz Skandinavije. V Franciji, Italiji, \u0160paniji in azijski regiji se ra\u010duni v povpre\u010dju pla\u010dujejo precej pozneje.<\/p>\n

\u00bbDlje ko morajo podjetja \u010dakati na denar, ve\u010dja je verjetnost, da ra\u010dun sploh ne bo pla\u010dan,\u00ab pravi Gudrun Meierschitz, \u010dlanica uprave dru\u017ebe Acredia. \u00bbZato je pla\u010dilna morala pomemben kazalnik morebitnih zamud pri pla\u010dilih in s tem napoved pla\u010dilne nesposobnosti. Zmanj\u0161evanje pla\u010dilne morale podpira na\u0161o napoved, da se bodo svetovni ste\u010daji podjetij leta 2024 pove\u010dali \u0161e za devet odstotkov.\u00ab<\/p>\n

Pla\u010dilni roki se bodo z zmanj\u0161evanjem donosnosti verjetno \u0161e podalj\u0161ali<\/strong><\/h2>\n

Dobi\u010dkonosnost je najpomembnej\u0161i dejavnik, ki vpliva na obna\u0161anje pri pla\u010devanju v Evropi. Ima ve\u010dji vpliv kot financiranje ali gospodarski cikel. V tem kontekstu bi lahko upo\u010dasnitev svetovnega povpra\u0161evanja v letu 2024 skupaj z nadaljnjimi visokimi stro\u0161ki poslovanja ustvarila pogoje za nadaljnje poslab\u0161anje pla\u010dilnih rokov, zlasti v Evropi.<\/p>\n

\u00bbZmanj\u0161anje dobi\u010dkonosnosti za samo eno odstotno to\u010dko bi lahko podalj\u0161alo pla\u010dilne roke za ve\u010d kot sedem dni,\u00ab Meierschitz navaja citate iz \u0161tudije. \u00bbGlede na groze\u010de zmanj\u0161anje dobi\u010dkonosnosti v letu 2024 bi se morala evropska podjetja pripraviti na dalj\u0161e pla\u010dilne roke. To bi lahko povzro\u010dilo pritisk na denarni tok in pove\u010dalo tveganje nepla\u010dil v regiji.\u00ab<\/p>\n

Uredba EU bi prinesla znatne kapitalske zahteve<\/strong><\/h2>\n

Obvladovanje zamud pri pla\u010dilih je klju\u010dno za pove\u010danje odpornosti evropskih podjetij. Predlog Evropske komisije za uredbo EU o zamudah pri pla\u010dilih predvideva, da bi se lahko pla\u010dilni roki skraj\u0161ali s trenutno priporo\u010denih 60 dni na obveznih 30 dni. Evropski parlament je dodal mo\u017enost podalj\u0161anja na 60 dni, \u010de je to pogodbeno dogovorjeno, ali do 120 dni za dolo\u010deno blago. Kljub temu bi to za podjetja pomenilo bistveno manj\u0161o pro\u017enost v primerjavi s sedanjimi pogoji.<\/p>\n

Leta 2023 je 41 odstotkov evropskih podjetij na svoj denar \u010dakalo ve\u010d kot 60 dni. Za ta podjetja bo imela na\u010drtovana uredba verjetno pomembne gospodarske posledice, zlasti pa bo povzro\u010dila dodatne kapitalske zahteve.<\/p>\n

\u00bbEvropska podjetja bi za skraj\u0161anje pla\u010dilnih rokov na 30 dni potrebovala dodatna dva bilijona evrov finan\u010dnih sredstev,\u00ab pravi Meierschitz. \u00bbPri sedanjih obrestnih merah bi se obrestno breme podjetij pove\u010dalo za 100 milijard evrov, kar ustreza izgubi mar\u017ee v vi\u0161ini dveh odstotnih to\u010dk. Poleg tega bi preve\u010d togi pla\u010dilni pogoji lahko ogrozili konkuren\u010dnost malih in srednje velikih podjetij (MSP) v Evropi, saj bi podjetja lahko pre\u0161la k dobaviteljem zunaj EU.\u00ab<\/p>\n

Celotno \u0161tudijo v angle\u0161\u010dini lahko prenesete tukaj.<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Svetovna pla\u010dilna morala se je bistveno poslab\u0161ala. Obdobje med izstavitvijo ra\u010duna in pla\u010dilom (DSO) se je v letu 2023 na svetovni ravni podalj\u0161alo za tri dni na 59 dni, kar je najve\u010dje pove\u010danje po letu 2008. Svetovna pla\u010dilna morala se je bistveno poslab\u0161ala. Obdobje med izstavitvijo ra\u010duna in pla\u010dilom (DSO) se je v letu 2023 […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":5476,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[75],"tags":[],"class_list":["post-10135","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news-sl"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10135","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10135"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10135\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10837,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10135\/revisions\/10837"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5476"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10135"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10135"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/acredia.at\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10135"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}