20.06.2023 – Povzetek
- Nekatera večja gospodarstva so letos zaradi težkih svetovnih gospodarskih obetov zdrsnila v recesijo, pri čemer je povprečna rast BDP znašala le +2,5 % oz. +2,3 % v obdobju 2023-24. Zaradi recesije v predelovalnih dejavnostih in svetovni trgovini je več gospodarstev v prvem četrtletju leta 2023 zašlo v tehnično recesijo (Nemčija, Singapur, Tajvan).
- Rezidualni učinki strožje denarne politike bodo oblikovali scenarij zmerne rasti za obdobje 2023-24, pri čemer bosta ZDA in euroobmočje doživela mehak pristanek in manjše okrevanje v letu 2024, zlasti ker se bo Evropa dlje časa soočala z zaostrenimi finančnimi razmerami. Večina razvitih gospodarstev se bo verjetno izognila popolni recesiji, vendar bo ostala v okolju nizke rasti. Trgi v vzponu so pod vse večjim pritiskom zaradi notranjih in zunanjih neravnovesij. Socialna utrujenost se bo verjetno odrazila tudi v splošnem približevanju nižjim stopnjam rasti zaradi padanja cen surovin, višjega ameriškega dolarja, vse večjih likvidnostnih omejitev in zapoznelega zniževanja obrestnih mer.
- Ker so centralne banke odločene, da se bodo borile proti inflaciji, bodo poleti verjetno upočasnile cikle zviševanja obrestnih mer, vendar ne pred pomladjo 2024. Pozitivne realne obrestne mere bodo povečale tveganje izpada plačil. Obrestne mere bodo v razvitih gospodarstvih zaradi trdovratne osnovne inflacije, ki jo večinoma povzročajo cene storitev, ostale visoke. V drugi polovici leta bi lahko prišlo do vse večje politizacije denarne politike, saj bodo centralne banke dajale prednost obvladovanju inflacije pred spodbujanjem rasti. V ZDA močna gospodarska aktivnost in manjša zaskrbljenost glede finančne stabilnosti pomenita strožjo denarno politiko. Po premoru v juniju bosta julija in septembra verjetno sledili dve zadnji zvišanji obrestnih mer po 25 bazičnih točk, tako da bo končna obrestna mera znašala 5,75%. Euroobmočje se še naprej sooča s težavnim okoljem denarne politike, saj nenehni cenovni pritiski, zlasti v storitvenem sektorju, krepijo potrebo po nadaljnjih zvišanjih obrestnih mer. V juliju in septembru pričakujemo še dve zvišanji obrestnih mer, tako da bo končna obrestna mera znašala 4,0%. To bi pomenilo, da bo ECB v letu 2023 kljub pričakovani stagnaciji rasti do prvega četrtletja 2024 ohranila restriktivno naravnanost. Bank of England bo po pričakovanjih kot zadnja prekinila s še tremi dvigi obrestne mere na 5,5 % do konca leta. Ob dvigu obrestnih mer za 200 bazičnih točk bi se po naših izračunih delež nedonosnih malih in srednje velikih podjetij povečal na 18 % v Združenem kraljestvu, 14 % v Franciji, 7 % v Nemčiji in 10 % v Italiji, torej nazaj na raven iz leta 2019. Porast insolventnosti zajema vse sektorje in velika podjetja: Pričakujemo, da se bodo leta 2023 povečali za 21 %, leta 2024 pa za 4 %.
- Gospodarsko odpornost v veliki meri zagotavlja trg dela, saj podjetja kljub zmanjšanju profitnih marž kopičijo delovno silo. Vendar to ne more trajati predolgo. Svetovna prodaja podjetij se je v prvem četrtletju še naprej povečevala (+2,7 % medletno), vendar precej počasneje kot v prejšnjih četrtletjih (+4,0 % v četrtem četrtletju in +9,0 % v tretjem četrtletju). Dobički so se zmanjševali že dve četrtletji zapored. Pritiski na plače kot odstotek bruto dodane vrednosti ostajajo nad povprečjem v euroobmočju, zlasti v Franciji, Nemčiji in Italiji. Ker drugih stroškov (brez plač) ni mogoče zniževati v nedogled in ker se cenovna moč v večini sektorjev zmanjšuje, v prihodnjih četrtletjih pričakujemo pritisk na profitne marže, kar bo povečalo pritisk na podjetja, ki zaradi slabših demografskih razmer in pričakovanja kratkotrajne zmerne recesije manj zaposlujejo, vendar "kopičijo" delovno silo.
- Prevladujoča fiskalna naravnanost ostaja spodbudna, vendar se prihodnje leto pričakuje resen premik k fiskalni konsolidaciji, saj naraščajoče obrestne mere omejujejo prožnost. V Evropi se ciklično prilagojena davčni odhodki, ki predstavljajo fiskalno naravnanost, gibljejo blizu najvišje vrednosti. Strukturni primanjkljaj, vključno z ukrepi, povezanimi z energijo, naj bi se letos zmanjšal za približno 0,5 odstotne točke BDP, kar bo ustrezno zmanjšalo rast BDP. Kljub umirjeni rasti ciklični učinek strožje fiskalne politike ne bo bistven. Zmanjšanje fiskalnega prostora bo morda zahtevala zahtevne politične kompromise, saj si vlade prizadevajo reševati pomembna strukturna vprašanja, ki so posledica nedavne krize, vključno s prehodom na zeleno gospodarstvo ter ključnimi pokojninskimi in davčnimi reformami. V ZDA sporazum med Belo hišo in republikanci v kongresu o zgornji meji dolga predvideva omejitev porabe, s poudarkom na zvezni porabi, ki ni namenjena obrambi. To omejuje obseg proračunskega zaostrovanja. Kljub temu se v državah ZDA pričakuje pospešena fiskalna konsolidacija zaradi hitro naraščajočega računa za obresti in verjetnega zmanjševanja zveznih transferjev. V letu 2024 pričakujemo negativni javnofinančni impulz v višini 0,7 % BDP in predvidevamo, da se bo fiskalni primanjkljaj povečal na -7,8 % BDP (z -7,3 % v letu 2023) zaradi šibkejše gospodarske aktivnosti, ki jo je sprožila politika centralne banke Federal Reserve, in plačila obresti, ki se povečujejoa nad 4 % BDP.
- Pričakovanja restriktivne denarne politike in večja gospodarska odpornost od pričakovane predstavljajo kratkoročna tveganja za dolgoročne donose, medtem ko se evforični delniški trgi usmerjajo v izzive. Tržni udeleženci špekulirajo o končnih obrestnih merah centralnih bank, zato nihanja v realiziranih in predvidenih poteh denarne politike pomembno vplivajo na dolgi konec krivulje donosnosti. Naša napoved, ki temelji na boljših gospodarskih rezultatih v ZDA in euroobmočju za leti 2023 in 2024 ter na ocenah inflacije, ki presegajo konsenz, kaže na stalna kratkoročna navzgor usmerjena tveganja za dolgoročne donosnosti, saj se trg prilagaja spremenjenim pričakovanjem centralnih bank. Vendar pa modeli vrednotenja kažejo na nižje absolutne donosnosti v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Na splošno pričakujemo postopno zniževanje dolgoročnih donosov, ko bodo centralne banke dosegle svojo končno stopnjo, pri čemer se bo donosnost 10-letne ameriške zakladnice do konca leta 2023 končala pri približno 3,8% in nato v letu 2024 padla na 3,3%, podoben vzorec pa velja tudi za 10-letne obveznice Bund. Kljub dosedanji dobri uspešnosti naj bi bili delniški trgi v naslednjih nekaj mesecih izpostavljeni pritiskom na znižanje. Šibkejša dolgoročna rast, povišane kratkoročne obrestne mere, padajoči inflacijski pritiski in slabša likvidnost so pripravljeni izvajati takšne pritiske na vrednotenja. V ZDA in euroobmočju se bodo verjetno pokazala regionalna razhajanja, pri čemer je v ZDA opazen velik razkorak med vodilnimi gospodarskimi kazalniki in trenutnimi tržnimi cenami. Nasprotno pa je v evroobmočju je gospodarski optimizem bolj usklajen s trenutnimi tržnimi pogoji, kar kaže na bolj pozitivne obete, če bo se uresničijo gospodarska pričakovanja. To kaže na upad marž pred pričakovanim ponovnim vzponom pozneje v letu 2024.
- Kaj bi lahko šlo narobe? Pred nami je politično zelo naporno leto 2024, saj se bližajo volitve v gospodarstvih, ki predstavljajo skoraj 75 % svetovnega BDP: Avstrija, volitve v EU, Indija, Mehika, Poljska, Romunija, Rusija, Južna Afrika, Tajvan, ZDA, Združeno kraljestvo itd. Poleg politike in kljub temu, da smo se za zdaj izognili finančni krizi v polnem obsegu, ostaja tveganje nadaljnjih propadov bank, saj prizadevanja za pomiritev vlagateljev pešajo. Morebitna pomoč bankirjem in tehnološkim zagonskim podjetjem bi lahko imela tudi politične posledice pred predsedniško kampanjo v ZDA leta 2024. Višja inflacija za daljše obdobje povečuje tudi tveganje napake v politiki centralnih bank, ki bodo morale ohraniti bolj restriktivno monetarno naravnanost. Zaostrovanje denarne politike v ZDA in pretiravanje zlasti s strani ameriške centralne banke Federal Reserve bi lahko podaljšalo sedanjo gospodarsko recesijo in upočasnilo okrevanje. Tudi ponovne omejitve pri oskrbi z energijo v Evropi, na primer zaradi mrzle zime v letih 2023-24, bi lahko ponovno priklicale strašilo racionalizacije plina in potisnile realno rast v večini držav v negativno območje do sredine leta 2024. Vendar pa bi premirje med Rusijo in Ukrajino pomagalo zmanjšati večino prevladujoče negotovosti glede obetov in bi omogočilo učinkovitejše razporejanje virov, tudi s krepitvijo strateških trgovinskih odnosov, ki so trenutno na udaru, vendar so ključni za reševanje pomembnih sekularnih izzivov (upočasnjena globalizacija, hitra digitalizacija in učinkovita razogljičenje). Tudi bolj globalno usmerjeno ponovno odprtje kitajskega gospodarstva bi lahko oživilo šibko svetovno trgovino in pospešilo normalizacijo inflacije.
Celotno študijo družb Acredia in Allianz Trade si lahko ogledate tukaj: Climbing the wall of worries - Summer Economic Outlook (PDF).
*Allianz Trade je blagovna znamka družbe Euler Hermes